Prva slovenska raziskava: alkoholu med nosečnostjo izpostavljenih od 5 do 11 odstotkov novorojenčkov

Prva nacionalna raziskava o rabi alkohola med nosečnostjo je pokazala, da je bilo v Sloveniji alkoholu izpostavljenih od 5 do 11 odstotkov novorojenčkov. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o spektru fetalnih alkoholnih motenj, ki ga obeležujemo 9. septembra, strokovnjaki opozarjajo, da lahko alkohol vpliva na razvoj ploda, zato je najvarnejša izbira v nosečnosti popolna opustitev pitja alkohola.

Slovenija doslej ni imela nacionalno reprezentativnih podatkov o rabi alkohola med nosečnostjo. Raziskava »Ocena prevalence rabe alkohola in prepovedanih drog med slovenskimi nosečnicami«, ki je bila zaključena letos, je tako prvič ponudila širši vpogled v razsežnost izpostavljenosti.

Vodja raziskave doc. dr. Jana Lozar Krivec s Kliničnega oddelka za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana je pojasnila, da večina žensk med nosečnostjo pitje alkohola in uporabo konoplje opusti ali občutno zmanjša. Kljub temu rezultati kažejo, da je bilo alkoholu med nosečnostjo izpostavljenih med 5 in 11 odstotkov novorojenčkov.

Razlika med odgovori nosečnic in laboratorijskimi rezultati

Raziskovalci so ugotovili tudi razliko med podatki, ki so jih ženske navedle same, in rezultati laboratorijskih analiz presnovkov alkohola v mekoniju oziroma prvem blatu novorojenčka.

Kot je pojasnila dr. Sandra Radoš Krnel z NIJZ, je bil delež žensk, ki so same poročale o pitju alkohola med nosečnostjo, precej nižji od deleža, ki ga je pokazala laboratorijska analiza. Kombinacija obeh načinov zbiranja podatkov je zato omogočila zanesljivejšo oceno izpostavljenosti.

Alkohol lahko vpliva na razvoj otroka

Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, skozi posteljico prehaja tudi v krvni obtok ploda. Ker ga plod presnavlja počasneje, lahko v njegovem telesu ostane dlje časa.

Po navedbah NIJZ lahko izpostavljenost alkoholu med nosečnostjo poškoduje razvijajoče se možgane in druge organe ter poveča tveganje za spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod, nizko porodno težo in nenadno smrt dojenčka. Alkohol je tudi vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj oziroma FASD.

Posledice izpostavljenosti niso pri vseh otrocih enake. Dr. Tanja Loboda s Pediatrične klinike UKC Ljubljana opozarja, da so lahko prizadeta različna področja otrokovega razvoja, med drugim govor in jezik, spomin, pozornost, matematične sposobnosti, izvršilne funkcije, socialne veščine in čustvena zrelost. Težave se lahko pojavijo že v predšolskem obdobju in vztrajajo tudi pozneje v življenju.

Pomembna sta zgodnje prepoznavanje in podpora

Pri preprečevanju posledic ima pomembno vlogo tudi odprt pogovor o alkoholu med nosečnostjo. Tadeja Hočevar z NIJZ poudarja pomen zaupanja med nosečnico in zdravstvenimi delavci, saj je tako mogoče hitreje prepoznati tvegano pitje ter pravočasno zagotoviti ustrezno pomoč.

Če se pri otroku pojavijo razvojno-nevrološke težave, povezane s FASD, so pomembne zgodnje intervencije. V obravnavo se lahko poleg zdravstvenih delavcev vključijo psihologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi, fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, učitelji in socialni delavci. Pomembna je tudi podpora celotni družini.

Ob letošnjem dnevu FASD NIJZ skupaj s Kliničnim oddelkom za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana pripravlja strokovno srečanje, na katerem bodo predstavili rezultate raziskave ter aktualna spoznanja s področja preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja in obravnave fetalnih alkoholnih motenj.

Raziskava je bila izvedena v okviru ciljnega raziskovalnega projekta, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje