Poletje prinaša sonce, visoke temperature in – za mnoge – neizogibno iskanje zatočišča v ohlajenih prostorih. Klimatske naprave so postale naš vsakdanji zaveznik, a ob pretirani uporabi tudi tihi povzročitelj številnih zdravstvenih težav. Ko iz razbeljene ulice vstopimo v prostor, kjer klima piha hladnih 18 stopinj, telo doživi temperaturni šok. In čeprav občutek olajšanja deluje blagodejno, telo ni navdušeno. Strokovnjaki opozarjajo, da so temperaturne razlike ena večjih poletnih obremenitev za organizem. In ne, ne gre zgolj za občutek »prepiha«. Zakaj so temperaturni skoki za telo škodljivi? Ko smo izpostavljeni vročini, se naše telo samodejno brani – žile se širijo, povečano se znojimo, srce hitreje bije. Ob vstopu v hladen prostor se proces obrne: žile se nenadoma skrčijo, telo prestavi v "zimski način", dihalne poti pa nenadoma zadene tok hladnega, pogosto suhega zraka. Po podatkih Mayo Clinic lahko to vodi v: povišan krvni tlak zaradi vazokonstrikcije (krčenja žil), oslabitev imunskega sistema, draženje dihalnih poti – nevarno predvsem za astmatike in bolnike z bronhitisom, glavobole in migrene, povezane s spremembo zračnega tlaka in temperature, nevrološke odzive, kot so omotica, utrujenost ali celo kolaps. Kdaj klima postane sovražnik? Zloraba klimatskih naprav je danes pogostejša kot bi si mislili. Kot opozarja WebMD, je vsako hlajenje pod 22 °C tvegano, zlasti če prihajamo iz okolja, kjer je več kot 10 °C razlike. Dodatno težavo predstavlja izsušen zrak, ki povzroča: suhe oči in sluznice, razdraženo grlo in kašelj, večje tveganje za okužbe, saj se obrambna sposobnost sluznic zmanjša. Najbolj ogroženi: kdo mora biti posebej previden? Na hitre temperaturne spremembe so najbolj občutljivi: starejši ljudje, otroci, nosečnice, kronični bolniki – še posebej s srčno-žilnimi in dihalnimi boleznimi. Po podatkih Johns Hopkins Medicine lahko nenaden prehod iz vročine v hladen prostor pri teh skupinah sproži aritmije, omedlevico ali celo telesni kolaps. Kako se zaščititi pred temperaturnimi šoki? Razlika naj bo največ 6–8 °C.Če je zunaj 35 °C, naj bo klima nastavljena na največ 27–28 °C. Nikoli ne sedite neposredno pod klimatsko napravo.Hlajenje »na direkt« lahko povzroči vnetje mišic, živcev ali celo pljuč. Pijte veliko vode.Hlajen zrak izsušuje telo tudi, če niste žejni. Uporabljajte vlažilce zraka.Ali preprosto postavite posodo z vodo v prostor, kjer je klima. Pred ohladitvijo naredite »vmesni korak«.Vstopite najprej v senco ali manj ohlajen prostor, da telo ne doživi šoka. Dolgotrajne posledice pretiranega hlajenja Raziskave, objavljene na Health.com, kažejo, da lahko kronična izpostavljenost umetnemu hlajenju oslabi sposobnost telesa za prilagajanje temperaturi. To pomeni, da bomo dolgoročno slabše prenašali tako vročino kot mraz – postanemo občutljivejši, manj odporni, bolj utrujeni. Zmerno hlajenje – najbolj vroča rešitev Klima sama po sebi ni sovražnik – a njena nepravilna uporaba je lahko za telo hujša od poletne pripeke. Ključ je v zmernosti, pametni nastavitvi in postopnem prilagajanju. Zato naslednjič, ko se iz razgretih 35 stopinj odpravite v hlajeni prostor, ne iščite takoj »ledenice« – raje poiščite ravnovesje. Tudi vaše telo bo hvaležno. Vir: Vizita.si, Foto: Freepik
