Predstavitev knjige: Sistem joga v vsakdanjem življenju v knjižnici Domžale

V sredo, 3. 10. 2012, je bila v knjižnici Domžale predstavitev knjige Sistem Joga v vsakdanjem življenju avtorja Paramhansa Swamija Maheshwaranande. Društvo Joga v vsakdanjem življenju se je z veseljem odzvalo povabilu, da sodeluje pri predstavitvi. Obiskovalce so za dobrodošlico pričakale članice društva, Miljana pa jim je postregla z jogijskim čajem.

Na začetku se je odvrtel film z naslovom »20 let Joge v vsakdanjem življenju v Sloveniji«, tako da so obiskovalci dobili vpogled, kaj predstavlja Sistem joga v vsakdanjem življenju. Sledil je pogovor s članico društva Andrejo Vukmir, katerega je vodil predstavnik knjižnice Luka Hrovat. V prijetnem in sproščenem vzdušju je Luka postavljal vprašanja o bistvu knjige. Zanimalo ga je, če joga temelji le na telesnih vajah – asanah – ali posega na globlje človekove nivoje zavesti. Andreja je povedala, da sama beseda joga pomeni združitev, povezati se. To pomeni, da se ponovno povežemo s samim seboj in se združimo z našim izvorom. Joga je znanost o telesu, duši in duhu. Zaobjema celega človeka in njegovo življenje – notranje in zunanje. To je pot, ki nam pomaga, da se ponovno spoznamo, kdo v resnici smo. Joga je filozofija življenja, ki nam pomaga živeti v vsakdanjem življenju na vseh nivojih tako telesnega, umskega in duševnega, duhovnega ter zaobjema tudi socialni vidik človeka. Gre za tehniko, kako vzdrževati zdravje, mir in harmonijo na vseh teh nivojih v vsakdanjem življenju. Torej joga niso samo telesne vaje, s katerimi vplivamo na zdravje telesa, ampak zaobjema pranajamo, meditacijo, sproščanje, hatha jogo, krija jogo. Vse te tehnike pomagajo človeku, da se zna preko telesa umiriti in potegniti svoje čute iz zunanjega sveta v svoj notranji svet in v sebi ponovno odkriti prave vrednote svoje duše, ki naj bi jih živeli vsak dan.

Andreja je nadaljevala s predstavitvijo štirih poti joge, ki se med seboj povezujejo. Človek naj bi razvijal svojo dobroto, sočutje in nesebičnost s karma jogo – to pomeni nesebično delovanje za druge, pomoč drugim. Svojo brezpogojno ljubezen naj bi razvijali z bhakti jogo. To pomeni, da imamo brezpogojno radi vso stvarstvo: ljudi, živali, naravo in skrbimo za njo, da razvijamo predanost resnici in našemu izvoru. Vse tehnike v jogi ne pomenijo nič, če ne občutimo ljubezni. Za naš osebni in duhovni napredek je potreben občutek ljubezni. Pravzaprav je ljubezen bistvo človeka. Naslednja je gjana joga, filozofska pot. Sebe in druge ter celotno stvarstvo spoznavamo in razumevamo s pomočjo proučevanja jogijskih spisov, v katerih je razloženo, kako je nastal in kako deluje univerzum, kako deluje človek in kaj je smisel človekovega življenja. In četrta pot joge je radža joga. To je kraljeva joga, ki temelji na disciplini in zajema osem stopenj. Prvi dve stopnji (jama in nijama) zajemata etične principe človeka in dajeta navodila, kaj naj delamo in kaj ne. V življenju naj razvijamo pozitivne vrednote oz. lastnosti, s katerimi bomo vzpostavljali pozitivne odnose ter pozitiven pogled na življenje. Znebiti pa se moramo negativnih lastnosti, ki vodijo v trpljenje in slabe odnose. K tej jogi spadajo še asane, pranajama (tehnika, s katero usmerjamo življenjsko energijo v naše telo), pratjahara (usmerjanje naših čutov navznoter), koncentracija, meditacija in samadhi. O vsaki stopnji je Andreja povedala nekaj besed. Naša članica Eva je demonstrirala nekaj asan ter položaj za pranajamo in meditacijo, ki ju je tudi izvajala. Andreja je obiskovalcem opisovala potek asan in pranajame. Nato smo vsi skupaj izvedli kratko meditacijo samoanalize, ki jo je vodila Andreja. V nadaljevanju sta se Luka in Andreja dotaknila knjige kot sistemsko zasnovane vsebine.

Avtor knjige je vse naštete tehnike in poti joge združil v Sistem Joga v vsakdanjem življenju. Program je razdeljen na osem stopenj in se nadgrajuje. Vsak, ki začne vaditi po tem sistemu, mora pričeti s prvo stopnjo. Vsaka stopnja vsebuje asane, pranajamo, sproščanje in meditacijo samoanalize. Sistematska vadba je zelo pomembna, da človek sistematsko in z varnim pristopom razvija svojo celostno osebnost.

Luka je zanimalo, kakšno nalogo ima učitelj t.i. guru pri jogi oz. pri vodenju učencev. Sogovornica je pojasnila, da je vsak, ki ima znanje in poučuje druge, učitelj. Duhovni učitelj ima duhovno znanje in je uresničil samospoznanje. On pozna resnico sveta in življenja. Duhovni učitelj vodi svojega učenca k spoznanju samega sebe. Beseda guru je razdeljena na zlog gu, kar pomeni tema in zlog ru, kar pomeni resnica, svetloba.

Za zaključek nam je Andreja zaupala, kako se je ona srečala z jogo in svojim učiteljem. Povedala nam je zanimivo zgodbo in nekaj svojih izkušenj, ki so navdušile vse prisotne.

Po uri in pol so se vsi prisotni, polni novih informacij, odpravili domov. Člani društva so vsakemu obiskovalcu razdelili zloženke z informacijami o delovanju društva in možnostmi za vadbo joge.

Zahvaljujemo se knjižnici Domžale, da je organizirala predstavitev knjige in nas povabila k sodelovanju.