Pravilno recikliramo biološko razgradljive odpadke?

Znano je, da biološko razgradljivi odpadki predstavljajo veliko obremenitev za okolje, saj se ob odlaganju iz njih proizvajajo tudi toplogredni plini (kot je metan itd.). K bolj skrbnemu ločevanju biološko razgradljivih odpadkov je zagotovo znatno prispevala Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur.l. št. 39/2010), ki med drugim prepoveduje mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki. Kar z drugimi besedami pomeni, da biološki odpadki ne smejo biti prisotni v zabojniku za mešane (črn) odpadke niti v zabojniku za embalažo (rumen). Ločevanje je obveza vsakega gospodinjstva, izvajalec javne službe pa mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje.

V vsebini črnega zabojnika lahko po rezultatih sejalnih analiz še vedno najdemo okrog 25 odstotkov biološko razgradljivih odpadkov. Navedeni delež lahko zmanjšamo predvsem z intenzivnim ločenim zbiranjem tovrstnih odpadkov na izvoru (pri uporabnikih) in seveda z ustrezno nadaljnjo predelavo. S tem se podaljšuje življenjska doba okolja, manj nepravilno odloženih bioloških odpadkov pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov.

PREDELANI BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI = KOMPOST
Biološko razgradljivi odpadki se skladno z Uredbo ne smejo odlagati na odlagališča, pač pa jih je potrebno ustrezno predelati. Odpadki, ki jih zberemo v okviru javne službe ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki, so predani v predelavo v kompostarno, kjer so predelani v kompost. Tako pridobljen kompost se nato koristno uporabi na primer za zasajanje površin po gradnji ob avtocestah ipd.

Kompost je biološko stabilen, higieniziran, humusu podobna snov, brez motečih vonjav, bogat z organsko snovjo, ki nastane s kompostiranjem in ustreza kakovostnim zahtevam predpisa, ki ureja vnos rastlinskih hranil v tla. Najpomembnejša vloga uporabe komposta je v bogatenju zemljišča z materialom, ki predstavlja hrano živim organizmom zemljišča ter poveča njegovo kvaliteto in stabilnost. 

HIŠNI KOMPOSTNIK IN/ALI RJAVI ZABOJNIK?
Gospodinjstvom sta na voljo dva povezujoča se pristopa odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, in sicer odlaganje v rjave zabojnike in odlaganje na kompostnik. Najenostavnejši način obdelave ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov je kompostiranje, s končnim ciljem pridobiti novo uporabno organsko snov – kompost.

Naše podjetje kot izvajalec javne službe ravnanja z odpadki v prvi vrsti spodbuja uporabo kompostnikov na vseh območjih, predvsem pa na tistih, kjer se v skladu s predpisi posameznih občin ne izvaja ločenega zbiranja bioloških odpadkov.

Odpadki, ki so primerni za kompostiranje, so:

• trava
• listje
• stara zemlja lončnic
• rože
• plevel
• gnilo sadje
• stelja malih rastlinojedih živali
• zelenjavni in sadni olupki vseh vrst
• jajčne lupine
• kavna usedlina
• filter vrečke
• pokvarjeni prehrambeni izdelki
• kuhani ostanki hrane
• papirnati robčki in brisače

Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, uničijo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: 

• plastika
• steklo
• kovina
• keramika
• kosti
• maščobe
• ostanki tekstila
• vsebina vrečk za sesalce
• zdravila
• oblanci in žagovina obdelanega lesa
• mačji in pasji iztrebki
• plenice

Naj ob tem poudarimo, da vsi biološko razgradljivi odpadki (kot so meso, plevel) niso primerni za kompostnik ali gnojišče in bodo v primeru, da nimate rjavega zabojnika, romali v mešane odpadke, kar pa ni pravilno.

Kompostnik za kompostiranje bioloških odpadkov mora biti lociran na parceli povzročitelja odpadkov, na zračnem mestu, ki preprečuje zadrževanje in širjenje vonjav iz kompostnika. 

KAKO PRAVILNO KOMPOSTIRAMO DOMA?
Kompostnik sme biti postavljen na primernem mestu v skladu z veljavnimi predpisi o vplivnem območju za gradnjo objektov.

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti ter kompostnik primerno pokriti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnika. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
 

Več o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki lahko najdete na naši spletni strani www.jkp-prodnik.si.