Partnerstvo in komunikacija: Beg pred problemi
Nova tema iz serije intervjujev Poglabljanje v partnerske odnose z dr. Lidija B. J.
Vsak izmed nas se je kdaj znašel v situaciji, ko se je raje obrnil stran od težave, namesto da bi jo rešil. Beg pred problemi se morda na prvi pogled zdi lažja pot – prihrani nam neprijetne občutke, konflikte in stres. A dolgotrajno izogibanje ne prinese rešitve. Prej nas ujame v začaran krog, kjer nas neobdelane težave spremljajo in vplivajo na naše odnose, duševno zdravje ter kakovost življenja.
V tokratnem intervjuju bomo raziskali, zakaj se ljudje izogibamo reševanju problemov, kakšne posledice to prinaša in, kar je najpomembneje, kako se lahko tega vedenja otresemo. Z dr. Lidijo Bašič Jančar, strokovnjakinjo na področju partnerskih odnosov, bomo spoznali majhne korake in prave pristope k soočanju s težavami.
Za preprostejšo razlago problematike, sva si vzeli z dr. Bašič Jančar primer, ko žena prosi partnerja, da zamenja na avtu poletne pnevmatike z zimskimi. Pri serviserju se je potrebno dogovoriti za termin, poskrbeti za dostavo ali nakup pnevmatik in se dogovoriti za premontažo. Partner odlaša in odlaša z akcijo, o nastali težavi se ne želi pogovarjati.
Prelaganje zadev
Včasih ljudje ne reagiramo takoj, ko nam je podana neka zadolžitev ali prošnja. Raje kar malo počakamo, če se bo zahteva rešila sama od sebe oz. da jo bo rešil nekdo drug. Kako začeti komunikacijo, da bo obema stranema jasno, kdo prevzame kakšno zadolžitev?
Najprej morda spregovorimo o tem, kaj za par pomeni, da stvari prelagamo, če se seveda to večkrat dogaja. Gre za izogibanje v odnosu in pomeni izogibanje komunikaciji in stiku. Zaradi tega se eden od njiju počuti neslišanega, neupoštevanega, ta drugi pa se umika. Gre za izogibajoči stil, ki povzroči zelo bolečo in težko dinamiko v odnosu.
Še enkrat poudarjam, da v tem primeru govorimo takrat, kadar je tega odlašanja veliko in ne zgolj, da se to zgodi kdaj pa kdaj. Zato je v primeru, da se veliko odlaša, tudi težko govoriti zgolj o komunikaciji: če se bomo dogovorili o tem, kdo kaj počne, bo stvar rešena. Gre za dosti globljo dinamiko, ki jo poganja strah, da bi partnerja prišla do stika in do ranljivosti.
Strah in konflikt
Ali je lahko pobeg pred neizvršitvijo opravila, ki zahteva več aktivnosti, posledica straha pred nastankom konflikta ali negotovosti, kako se lotiti izvedbe opravila ali večjega projekta?
Točno tako, zadaj tega vedenja je strah, ki ga lahko opredelimo sprva kot strah pred konfliktom, globje gledano pa gre za strah pred tem, da se partnerja soočita s svojimi strahovi, travmami, da sta ranljiva: če sta stalno v negotovosti, konfliktu, pritisku eden na drugega (eden pritiska s tem, kaj drugi mora, drugi pa pritiska z jezo in branjenjem, očitki…), potem ni prostora za to, da govorita o sebi, da se pogovarjata o svojih impulzih, odgovornosti, odzivih, čustvih, potrebah, željah, tudi mejah. Ko gre za izvedbo opravila ali celo večjega projekta, vemo, da vse to zahteva svoj proces.
Proces pa gre vedno po liniji od lažjega doživljanja (ko se projekt komaj začenja), do globljih, težjih občutkov (ko se soočamo s težavami, izzivi, vztrajanjem, ko spoznavamo sebe na nov način, kot na primer, kaj pomeni občutiti obup, ko bi najraje odnehal, kako se takrat počutim, na koga se lahko zanesem, lahko spregovorim o tem?…).
Pobeg bi tukaj bil, da obupamo takrat, ko za nas postane težko, boleče, takrat je težko vztrajati in priti do cilja. Pobeg bi pomenil stran od svojih občutkov, od soočanja s samim sabo. In če se tega ne zavedaš, si seveda jezen na tistega, ki ti je najbližji – na svojega partnerja. To je lažje, kot se soočiti s seboj.
Umik in jeza
Bi lahko pomenilo odlašanje za izvedbo opravila, da za tem stoji nek drug problem, neaktivacija pa je mehanizem, da spravimo nekoga v slabo voljo?
Kot smo že zgoraj nakazali, je odlašanje lahko razlog za umik, saj s tem najverjetneje spravimo nekoga v slabo voljo. Pri izogibajočih se parih je tako početje zelo pogosto, saj je izogibanje dobra obramba pred stikom, povezanostjo. Jeza je prav tako lahko obramba pred ranljivostjo (če si na nekoga jezen, bo bolj malo prostora, da ga razumeš, upoštevaš, mu pustiš, da pove, kaj želi). Ko je nekdo jezen, gre navadno drugi v krivdo in iskanje napak zgolj pri sebi (»če bi se vedla drugače, partner ne bi bil jezen«).
Varnost v odnosu
Kakšni naj bi bili koraki v komunikaciji med partnerjema, da bodo želje in pričakovanja jasna na obeh straneh?
Skozi leta morata izgrajevati varnost in varno navezanost, ki pa se zgodi počasi skozi krhkost, sočutje eden do drugega, prijaznost, ranljivost. To se zgodi skozi vsakdanje trenutke, ko se partnerja pogovarjata, si dovolita govoriti o doživljanju, čustvih, izkušnjah iz otroštva. Varnost v odnosu pomeni, da sta čedalje bolj lahko to kar sta: da lahko čutita, kar čutita, doživljata, kar doživljata, hkrati pa prevzemata odgovornost za to, kar čutita in doživljata.
Slišanost partnerja
Naše vsakodnevne težave in naloge so pogosto manjši izzivi, ki pa lahko prerasejo v večje konflikte, če niso jasno in pravočasno naslovljeni. Ključ do njihovega uspešnega reševanja leži v odprti in iskreni komunikaciji.
Na primeru zamenjave pnevmatik bi lahko partnerja s preprostim pogovorom preprečila morebitno napetost. Na primer, žena lahko jasno izrazi svoje pričakovanje: “Pomembno mi je, da so zimske pnevmatike pravočasno nameščene, ker se želim počutiti varno na cesti. Bi lahko prevzel to nalogo? Če potrebuješ pomoč pri dogovarjanju s serviserjem, mi prosim povej.”
Partner pa lahko odgovori z lastnimi občutki in potrebami: “Razumem, zakaj je to pomembno, in se strinjam, da uredim. Vendar imam ta teden veliko dela. Bi mi lahko poslala kontakte ali preverila, ali so pnevmatike v garaži pripravljene?”
Tak pogovor omogoča obema, da se počutita slišana, hkrati pa pripelje do dogovora, ki ustreza obema. S tem partnerja ne le rešita problem, temveč tudi okrepita medsebojno zaupanje in povezanost.
Z jasnim izražanjem želja, poslušanjem in pripravljenostjo na kompromis lahko vsaka težava postane priložnost za boljše odnose in osebno rast.
|
Če začutite, da potrebujete strokovno pomoč ali nasvet, se lahko obrnete na našo sogovornico: dr. Lidija Bašič Jančar, |
Vabljeni k spremljanju poglobljenih intervjujev, ki jih objavljamo vsak torek ob 17.30 na spletnem portalu domžalec.si. Z njimi poskušamo obogatiti vaše partnersko življenje! K ustvarjanju vsebin lahko prispevate tudi sami s sodelovanjem v spodnjem vprašalniku.
Vsi, ki ste že sodelovali z vsebinskimi predlogi in vprašanji v spodnjem obrazcu, pa pri tem niste vpisali svojega e-naslova, vas prosimo, da nam pišete na oglasevanje@domzalec.si in vas bomo uvrstili v žreb za knjigo Popolna ljubezen dr. Lidije Bašič Jančar.
Avtor: Saša Obersnu; Foto: canva.com
Poglabljanje v partnerske odnose: Serija intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar