Partnerstvo in družinska tradicija: Ne paše mi iti k tvojim
Nova tema iz serije intervjujev Poglabljanje v partnerske odnose z dr. Lidija B. J.
December je čas, ko se družine po vsem svetu zbirajo, da bi praznovale, negovale družinsko tradicijo in ustvarjale spomine, ki nas povezujejo. Božični prazniki niso le priložnost za obdarovanje in veselje, temveč tudi za poglabljanje odnosov in spoštovanje družinskih običajev, ki prehajajo iz generacije v generacijo.
V partnerskem odnosu je ohranjanje teh tradicij lahko poseben izziv, še posebej, ko vsak partner prinese svoje vrednote, navade in zgodbe iz preteklosti. V tokratnem intervjuju bomo raziskali, kako partnerja skupaj gradita mostove med svojima izročiloma ter kako si lahko nudita podporo pri ohranjanju družinske dediščine – še posebej v tem prazničnem času, ki nas spodbuja k povezanosti in razumevanju.
Različne odnose in poglede na vzdrževanje družinske tradicije smo poskusili razjasniti v tokratnem intervjuju z dr. Lidijo Bašič Jančar, strokovnjakinjo na področju partnerskih odnosov. Ker so pred nami praznični dnevi in praznovanje božiča, bova najprej ilustrirali primer partnerskega odnosa.
| V njeni družini so vajeni praznovati božič pri njenih starših. Običajno se zbere družina s starimi starši, otroci in vnuki. Pripravi se večerjo, kateri sledi praznovanje in odpiranje daril. Ravno nasprotno je pri njegovi družini, kjer se le redko zberejo vsi ob praznikih in pripravijo praznovanje. |
Ustvarjanje novega sistema partnerskega odnosa
Praznovanja in družinski obredi pripomorejo h krepitvi družinskih vezi in občutka pripadanja skupnosti. Kako naj partner razume potezo svojega partnerja, da se ta ne bo udeležil praznovanja?
Najbolj pomembno zavedanje je, da ima vsak intimni odnos potencial, da ustvari nov sistem, prav tak, ki bo specifično njun, edinstven. Na primer, ko partnerja spreminjata vzorce iz primarnih družin, ustvarjata čisto nov sistem, ki ima čedalje manj prvin ponavljajočega se starega (torej primarnega sistema). To bi v praksi pomenilo, če so se pri njem vedno skregali na božič, on tega ne bo ponavljal. Nov sistem je torej spoštujoč do obeh partnerjev, to pomeni, da ko načrtujeta pomembne dogodke, se o tem pogovarjata, si povesta želje, potrebe, načrte, itd. Sem zagotovo sodijo tudi prazniki.
Če se navežem na vprašanje: pomembno je, da se slišita – kaj si želi ona in kaj on ter zakaj imata take in take želje. Žal ni dovolj, da se on (v zgornjem primeru) pač ne bo udeležil praznovanja, ker pri njem doma to ni bilo pomembno. Zgolj taka navedba ni zadosti (in enako tudi njena, da božič hoče praznovati s starši in pika, ni dovolj).
Preseganje vzorcev ravno pomeni, da si partnerja zaupata občutja (kako se je on počutil ob praznovanju božiča, kaj si je kot otrok želel…). Če jima je velika vrednota, da praznik praznujeta skupaj, bosta našla način, kako to uresničiti. Seveda z ogromno pogovora o občutkih, ki spremljajo misli ob tem, ko se pogovarjata in odpirata zanju tako pomembno temo.
Nenaslavljanje občutij vodi v konflikt in zamere
Se lahko v takšnih primerih razvije občutek, da te partner nima dovolj rad?
Zagotovo, če ostaneta le na tem, da si eden želi praznovanja s starši ali starimi starši, drugi pa ne. Če zaključita svoje pogovore na tej stopnji, kjer bi se šele morala začeti, bodo ostali občutki, kot so: prezrtost, neupoštevanje, občutek, da te partner nima zadosti rad, neslišanost, zapuščenost… Če se partnerja nista sposobna pogovarjati in naslavljati ta občutja, bosta razvila konflikt in zamere, ki jih bo čedalje težje rešiti. Tako imata lahko še leta in leta tabu teme, ko pridejo prazniki in z njimi zagrenjenost, konflikti, slaba volja. Predvsem pa občutek, da sta eden od drugega zapuščena ravno takrat, ko bi jima moralo biti najlepše.
Božični prazniki in usklajevanje želja
Bi v tem ilustriranem primeru lahko prišlo do obsojanj in očitkov, da se partner ne zna ali noče poistovetiti z družino, ki ohranja družinske vezi, kar je posledica hladnih odnosov njihove družine?
Lahko, vendar le v primeru, kot sem ga navedla zgoraj. Vendar pa to ne velja le za primer praznovanj, velja praktično za čisto vse (kam na dopust, kako vzgajati otroke, kako preživeti počitnice, kakšne hobije bosta skupaj razvijala…). Gre za praktično čisto vse stvari, v katerih se je potrebno uskladiti, ko imata različne izkušnje, doživljanja…
Ne verjamem v to, da se kdo nalašč ne bi hotel poistovetiti s katero stvarjo, temveč gre navadno le za občutek, odpor, upor, ki gre pravzaprav bolj na družino tistega, ki to doživlja. Če partner doživlja odpor in upor ob tem, da ne želi praznovanja božiča, leti ta upor bolj na njegove starše, ker je bilo pri njih doma tako bedno praznovati božič. Žal v tem primeru še nista bila sposobna izgraditi čisto svoj sistem, ki bi pomenil: midva želiva praznovati božič skupaj. To je najbolj pomembna ugotovitev. Vse ostalo so le detajli.
Rešitve za skupno praznovanje božiča
Kakšno rešitev sprejeti v primeru, ko družini obeh partnerjev gojita enako tradicijo praznovanja božiča? Kako naj se partnerja uskladita, da ne bo slabe volje tako pri eni kot drugi družini?
Tukaj se vprašanje verjetno nanaša na to, pri kateri družini praznovati, če sta obe željni, da praznujejo pri njih? Rešitev je več vrst: lahko praznujeta božični večer pri enih in božič naslednjega dne pri drugih. Lahko eno leto pri enih in drugo pri drugih in tako naprej skozi leta. Lahko se odločita, da bosta praznovala božič sama in bosta naslednjega dne obiskala obe družini. Najbolj pomembno je, kakšno vrednoto praznovanja božiča si želita zgraditi in da tej želji sledita.
Družinski obredi in povezovanje širše družine
Ohranjanje družinske tradicije, kot je srečevanje širše družine ob božičnih praznikih, ima globok pomen tako za posameznike kot za skupnost. To so trenutki, ko se družina poveže, okrepi svoje medsebojne odnose in ustvari občutek pripadnosti, ki je v hitrem tempu sodobnega življenja pogosto postavljen na preizkušnjo.
Te tradicije nam pomagajo ohranjati zgodbe, vrednote in spomine, ki so gradniki naše identitete. Srečanja ob praznikih so tudi priložnost, da mlajši rodovi spoznajo svoje korenine, se učijo o družinski zgodovini in se povežejo s starejšimi generacijami.
Tradicije, kot so božična druženja, ustvarjajo trajne spomine. Ti spomini nas spremljajo skozi življenje, nas navdihujejo in nam dajejo moč v težkih trenutkih. Praznični čas nas spodbuja, da stopimo korak nazaj in cenimo odnose, ki nas bogatijo ter negujemo občutek hvaležnosti in ljubezni.
|
Če začutite, da potrebujete strokovno pomoč ali nasvet, se lahko obrnete na našo sogovornico: dr. Lidija Bašič Jančar, |
Vabljeni k spremljanju poglobljenih intervjujev, ki jih objavljamo vsak torek ob 17.30 na spletnem portalu domžalec.si. Z njimi poskušamo obogatiti vaše partnersko življenje! K ustvarjanju vsebin lahko prispevate tudi sami s sodelovanjem v spodnjem vprašalniku.
==> Izžrebanka prvega sklopa intervjujev je Sara Mirtek <==
Zaradi prihajajočih praznikov se znova beremo 7. januarja 2025. Do takrat pa prisluhnite notranjim občutjem in bodite dovzetni za slišanost partnerja.
Avtor: Saša Obersnu; Foto: canva.com
Poglabljanje v partnerske odnose: Serija intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar