Partnerja lahko razrešita številne izzive, se pri tem zbližata in povežeta

Za večino ljudi je ravno partnerski odnos najpomembnejši. Čeprav po stabilnem partnerstvu najverjetneje vsi globoko v sebi tako ali drugače hrepenimo, se v vsakdanjem življenju pogosto izkaže, da imamo ravno tukaj največ težav. Včasih se nam morebiti celo zazdi, da bolj kot se trudimo in več energije kot vlagamo, več težav imamo in to ne glede na to, da v sebi čutimo in vemo, da se imamo neskončno radi.

V prostorih Centra za mlade Domžale je v organizaciji Študijsko raziskovalnega centra za družino – enota Domžale v četrtek, 23. 2.2023 potekalo zanimivo predavanje o številnih izzivih partnerstva, ki lahko partnerja tako razdvajajo, kakor tudi povezujejo in zbližajo. Gostja večera je bila Lidija Bašič Jančar, terapevtka zakonske in družinske terapije ter vodja Študijsko-raziskovalnega centra za družino v Domžalah.

Beseda je tekla o ranljivosti, stiku med partnerjema, povezanosti in pa bližini v partnerstvu. O pričakovanjih, ki jih imamo do partnerja in od partnerskega odnosa ter o doti, ki jo vsak od nas nosi s seboj in jo tudi prinese v partnerski odnos. O dejavnikih, ki napovedujejo dolgo trajajoči, stabilni in zadovoljujoči partnerski odnos ter o dinamikah, ki se preigravajo v partnerstvu (odmik, iskanje bližine, ignoriranje, tesnobna navezanost na partnerja in drugi odnosni vzorci).

Predstavljeni so bili tudi načini, kako do več komunikacije, bližine in pa globine v odnosu. O vlogi čustev in pomenu, ki ga ima posameznikovo prevzemanje odgovornosti zanje, kakor tudi za svoje vedenje in pa mišljenje.

Lidija Bašič Jančar, terapevtka zakonske in družinske terapije ter vodja Študijsko-raziskovalnega centra za družino v Domžalah, je spregovorila o številnih prepletenih/ kompleksnih dinamikah, ki se preigravajo med partnerjema, ki sta v intimnem, ljubezenskem odnosu in ki izvirajo v daljni preteklosti. V tako imenovanih izvornih družinskih dinamikah. Za lažje razumevanje sedanjosti, se je namreč potrebno obrniti malce v preteklost. “Izhajamo namreč iz teoretične in praktične predpostavke, da je posameznik del družinskega sistema. Znotraj primarnega družinskega sistema so se v preteklosti oblikovale vloge, vzorci, etc, ki so kaj kmalu postali del njegove in/ali njene notranje psihične strukture, ki ga/jo bo spremljala na poti skozi življenje. Povedano drugače, v kakšnih odnosih je posameznik živel znotraj primarne družine, je odvisno njegovo doživljanje odnosov tudi v odrasli dobi. Vplivalo bo na vrsto odnosov in na način, na katerega bo vanj vstopal/a. Kaj mu/ji je sprejemljivo v odnosih in kaj ne ter kakšni vzorci mu/ji krojijo najbolj intimne odnose, itd. Korenine posameznikovega doživljanja, vedenja in čustvovanja lahko vedno iščemo znotraj primarnih odnosov.”

V želji, da bi pobliže spoznali in razumeli dejavnike, ki pripomorejo k oblikovanju nesrečnega ter nefunkcionalnega partnerskega odnosa in kaj lahko vsak od partnerjev naredi, da bi se situacija spremenila, smo k pogovoru povabili predavateljico.

Ljudje dnevno vstopamo v številne bolj ali manj bežne, ter tudi dolgotrajnejše odnose. V čem je partnerski odnos tako zelo specifičen?

Partnerski odnos je najbolj intimen odnos od vseh ostalih odnosov. To pomeni, da se partnerja najglobje čutita, se poznata, po drugi strani pa se jima bo vsekakor najbolj intenzivno odigravalo tisto, kar iz primarnih družin nosita še nepredelano. To je dobro, saj imata skupaj največjo možnost, da jih predelata in se hkrati še bolj močno povežeta, spoznata in poglobita odnos.

Po drugi strani pa je partnerski odnos poseben v tem smislu, da čisto iz naravnega
vzgiba teži k temu, da bi bil dolgotrajen in stabilen. Vsakdo ob vstopu v odnos upa in si želi, da bi le ta trajal. Z leti bi moral iti odnos v globino, kar pomeni, da skupaj razvijamo čustveno globino, intimnost ter duhovno povezanost. Rastemo v čustvenem stiku in gojimo pripadnost. To je posebnost intimnega odnosa, ki raste in se razvija.

Na predavanju ste izpostavili pomen dote, ki jo vsak od partnerjev prinese s seboj v partnerski odnos in kako se le ta odraža pri soočanju s številnimi izzivi.

Ko se dva posameznika srečata in odločita za skupno grajenje odnosa, prinašata s seboj kar nekaj družin. Pametno je, da posameznik pozna svoj genogram, torej svoje družinsko drevo, da ve, od kje prihaja, kakšne specifične odnosne situacije so gojili predniki pred njim (ločitve, bolezni, duševne težave, nezvestobe, zasvojenosti, itd). Dokazano je namreč, da se travme lahko prenašajo do sedem generacij. Bolj, ko posameznik ve od kje prihaja, večja je verjetnost, da travm, vzorcev in obrambnih mehanizmov ne bo Prenašal naprej in jih bo celo sam pri sebi ustavil.

Kje so razlogi oziroma kateri so tisti ključni elementi, ki pripomorejo k temu, da so partnerski odnosi nesrečni in nefunkcionalni?

To so naslednji obrambni mehanizmi: KRITIKA, PREZIR, PROTINAPAD IN ODMIK. Vzorce teh mehanizmov iščemo v primarnih oblikah navezovanja, ki jim pravimo ne-varni stil navezanosti: tesnobni, izogibajoči ali ambivalentni. Skupna točka vseh pa je strah pred tem, da bi si partnerja prišla preblizu. Paradoks, vendar resnično! Istočasno si želita bližine in povezanosti, po drugi strani pa bežita ravno od tega. Če je bil posameznik navajen, da je kot otrok moral težave reševati sam, ni bilo odzivnih staršev na njegov strah, jezo, itd, se je naučil, da se umakne v svoj svet in mu je tako bližina tuja. Ob ranljivih trenutkih se bo raje umaknil, kot se soočil s težavo, s svojo stisko, težko bo govoril o sebi. Lažje je kritizirati in s prstom kazati na drugega, kot iskreno in ranljivo govoriti o sebi. Ob tem pa posameznik ostaja sam, še bolj ranjen, zagrenjen in nesrečen.

Prepričana sem, da ne glede na posameznikovo doto, vedno obstaja luč na koncu tunela?

Seveda obstaja rešitev. Pogovarjanje in spoznavanje šibjih točk eden drugega in samega sebe, deljenje strahov, ranljivosti, humor v vsakdanjih trenutkih in situacijah, veliko skupnih trenutkov, hvaležnost in videti dobro v situacijah in eden v drugem.

Lepo vabljeni na naslednji dve brezplačni predavanji, ki bosta prav tako potekali v prostorih Centra za mlade Domžale in sicer prvo predavanje bo že 23.3.2023 z naslovom “Vpliv partnerskega odnosa na čustveni razvoj otrok” (predava Lili Kodelja) in pa 20.4.2023 na predavanje “Kako se pogovarjati z otrokom, ko naleti na internetno pornografijo” (predava Miha Novak) Potrebne so predhodne prijave po e-mailu na: info@czm-domzale.si ali na telefon: 040 255-568. Vabljeni!

Avtor: Petra Petravič; Foto: CZM Domžale/osebni arhiv Lidija Bašič Jančar