Odpadki ne rastejo v naravi! – Ob Svetovnem dnevu Zemlje smo obiskali Center za ravnanje z odpadki Dob

22. aprila obeležujemo Svetovni dan Zemlje. Ta poseben dan v letu je namenjen dvigovanju zavesti o varovanju okolja. V sodobnem okolju v katerem živimo, in ki ga je ustvaril človek, se je pri mnogih ljudeh ustvarila zavest, da smo drugačni od ostalih živih bitij, da smo pametnejši, in da ne potrebujemo narave, saj se nam zdi pomembnejša ekonomija. In ker smo nanjo preveč osredotočeni pozabljamo na tisto bistvo in resnico, da smo še kako povezani z naravo, in da smo v precejšni meri odvisni od nje. Zato je še kako pomembna zavest, da moramo naravo, ki nam je dana, pustiti za seboj v takšnem stanju, da bodo od nje imeli kaj tudi naši zanamci.

V sodobnem potrošniškem svetu ljudje vsakodnevno pridelamo ogromno takšnih in drugačnih odpadkov. Zato se osnovna ekološka ozaveščenost začne že pri vprašanju kako ravnamo z odpadki? Ob svetovnem dnevu Zemlje smo obiskali Javno komunalno podjetje Prodnik, ki na območju Občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki. Poleg tega da Prodnik opravlja javno službo varovanja okolja, ima zagotovo pomembno vlogo pri naši okoljski ozaveščenosti, saj ima ločeno zbiranje posameznih frakcij na območju, kjer izvaja storitve, že več desetletno zgodovino. Že leta 2000 je bilo na takratnih ekoloških otokih uvedeno ločeno zbiranje papirja in kartonske embalaže, steklene embalaže ter embalaže iz plastike in kovin. V letu 2004 so bile kovinske posode na ekoloških otokih zamenjane s tipiziranimi 1100 litrskimi posodami s tipiziranimi barvnimi pokrovi. V letu 2008 je bilo v občinah Domžale, Trzin in Mengeš uvedeno ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v rjavih posodah ter v letu 2011 dodatno tudi na območju Občin Lukovica in Moravče, kar je prispevalo k dodatnem znižanju količin odpadkov, ki se prepuščajo v obdelavo v Centru za ravnanje z odpadki SIMBIO-Celje.

Učinek uvedbe novega načina ločenega zbiranja ločenih frakcij na način »od vrt do vrat« na zmanjšanje količin mešanih komunalnih odpadkov:

Obisk Centra za ravnanje z odpadki Dob pri Domžalah
Z vodjem sektorja javna higiena, Matejem Kovačičem, sva se odpravila v Dob pri Domžalah, kjer se nahaja Center za ravnanje z odpadki. Po zaprtju odlagališča se namreč sedaj tam nahaja tovrstni center, kamor smetarska vozila vsakodnevno pripeljejo naše odpadke, kjer se ločeno zbirajo, da jih nato pooblaščena podjetja odpeljejo v nadaljnjo predelavo oziroma mešane odpadke na odlagališče v Celju. Vožnja od vhoda, kjer se nahaja tehtnica, pa vse do vrha centra za, čisto nič ne spominja na nekdanje odlagališče, saj naju je vse do tja spremljalo bujno zelenje. Malo pred vrhom se nahaja velika ploščad, kjer se zbirajo različni odpadki, ločeni glede na njihovo vrsto. V času najinega prihoda je bilo tam malo več odpadkov kot običajno, saj se je ravno zaključil pomladanski odvoz kosovnih odpadkov. Po besedah Mateja pa bodo ti kmalu končali v predelavi oziroma na ustreznem mestu, saj za določene vrste, predvsem nevarne (gume, televizorje, salonitne kritine, itd), odvažajo za to pooblaščena podjetja. Ostale, kot so les, gradbeni odpadki in podobno pa odvažajo podjetja, s katerimi ima Prodnik sklenjeno pogodbo.

Na ploščadi, kje se nahaja Center za ravnanje z odpadki je bilo tokrat malo več odpadkov zaradi nedavnega kosovnega odvoza. Vsi odpadki pa so ločeni glede na njihovo vrsto in bodo odpeljani v nadaljno predelavo ali na ustrezna odlagališča.

Poleg ploščadi, kjer se nahaja center, sem zagledal velik kup embalažnih odpadkov (tiste, ki jih zbiramo v rumenem zabojniku). Matej mi pove, da je ta kup nastal zaradi težav povezanih z izvajanjem državnega predpisa o odvozu embalaže. Težave povezane s tem med družbami pooblaščenimi za ravnanje z odpadno embalažo in Ministrstvom za kmetijsko in okolje pa se rešujejo v zbirnih centrih izvajalcev – komunalnih podjetjih. Žal za enkrat rešitev problema med zadevnima akterjema še ni znana.

Kmalu se nama pridruži še vodja Centra za ravnanje z odpadki Dob, Tilen, ki skrbi, da delo na centru poteka tako kot mora, pri tem pa mu pomaga še sedem sodelavcev, ki skrbijo, da so odpadki pravilno ločeni, predvsem tisti, ki jih na center pripeljejo občani sami.

Vodja sektorja javna higiena, Matej Kovačič (desno) in vodja CRO Dob Tilen (levo) pred vhodom, kjer se nahaja tehtnica.

Občani prej naštetih občin lahko kosovne odpadke v Center za ravnanje z odpadki Dob pripeljejo vsak delovni dan med 14. in 20. uro, ob sobotah pa med 8. in 20. uro (v poletnem obdobju, od aprila do novembra), oziroma med 14. in 18. uro ter ob sobotah med 8. In 18. uro, v zimskem času. Stroški za kosovne in nevarne odpadke se občanom ne zaračunajo dodatno, prav tako se tistim občanom, ki imajo rjavi zabojnik ne zaračunajo stroški za pripeljani zeleni odrez, saj so ti stroški vključeni v ceno, ki jo občani plačujejo za storitve ravnanja z odpadki. V kolikor občani pripeljejo na primer gradbeni material ali salonitno kritino, se plačilo vrši po veljavnem ceniku. Kot mi pove Tilen, med delovnikom dnevno pripelje svoje odpadke okrog 60 občanov. Ta številka pa je ob sobotah veliko višja, kar je razumljivo, saj se med vikendom ljudje lotijo različnih opravil in pospravil, center pa je na ta dan odprt ves dan. Največji obisk pa je bil neko soboto, ko so zabeležili 300 obiskovalcev.

V tem času, ko smo se nahajali na centru, sta se pripeljala dva smetarska kamiona, ki sta tja pripeljala biološke odpadke. Ti se zbirajo na posebni ploščadi, kjer jih nato naložijo na večji kamion in jih odpeljejo v nadaljnjo predelavo na Vrhniko. Tilen mi pri tem pove, da imajo pod to ploščadjo več različnih čistilnih prekatov, kamor se pretaka odpadna voda iz bioloških odpadkov. Ta voda pa se potem prečisti na njihovi čistilni napravi.

V centru se nahaja tudi veliko novih zabojnikov, različnih velikosti in barv. Matej mi pove, da so ti zabojniki na rezervi, saj se tu pa tam zgodi, da se občanom kakšen zabojnik zaradi takšnih ali pa drugačnih razlogov poškoduje.

Na Centru za ravnanje z odpadki Dob imajo na zalogi vedno dovolj novih zabojnikov.

»Kako je delati z odpadki in med odpadki?«, sem povprašal zaposlene v centru, preden smo naredili gasilsko fotografijo. »Prav nič drugače, kot kakšno drugo delo. Se navadiš.«, so mi odgovorili v en glas. Zavedati se moramo, da je vsako delo, ki ga ljudje opravljamo, pomembno in častno.

Ljudje potrebujemo nenehno spodbudo pri opravilih, ki nam niso najljubša. Tako se zgodi, da se v določenih zabojnikih še vedno najdejo odpadki, ki vanj ne sodijo. Kljub temu, pa mi Matej in Tilen povesta, da so se občani v večini kar privadili na ločevanje in se zavedajo pomembnosti le-tega, kar dokazujejo tudi letni statistični podatki posameznih zbranih odpadkov.