Obraba kolena – osteoartroza

Osteoartroza ali obraba kolenskega sklepa je degenerativna kronična bolezen sklepov in obsklepnih struktur, ki jo najpogosteje spremljata bolečina in zmanjšana gibljivost.

Osteoartroza navadno poteka počasi. Prvi znaki osteoartroze so jutranja okorelost in bolečina, ki se najprej kaže kot zbadanje. Bolečina v začetku bolezni hitro izzveni, z napredovanjem bolezni pa je vse bolj pogosta in tudi bolj intenzivna.

Anatomija kolena

Koleno je kompleksen sklep, ki povezuje stegnenico z golenico in pogačico. Sestavljajo ga štiri glavne strukture:

• stegnenica
• golenica
• pogačica
• meniskus

Poleg zgoraj omenjenih struktur je koleno sestavljeno tudi iz številnih vezi, mišic in kit, ki zagotavljajo dodatno stabilnost in sinhrono gibanje sklepa.

Poleg fleksije in ekstenzije (upogiba in iztega kolenskega sklepa) se v kolenskem sklepu izvaja tudi rotacija. Ko je koleno pokrčeno, so vezi napete, zato rotacij praktični ni, medtem ko so pri iztegnjenem kolenu vezi bolj sproščene, zaradi česar lahko pride do rotacij.

Razlogi za nastanek obrabe – artroze kolenskega sklepa

Artroza kolenskega sklepa se razvija postopoma in je običajno posledica več dejavnikov:

Starost: starejši posamezniki so bolj nagnjeni k artrozi, saj se hrustanec s starostjo obrablja.
Genetika: dednost igra pomembno vlogo pri nastanku artroze.
Poškodbe: pretekle poškodbe kolena, kot so zlomi ali raztrganine ligamentov, lahko povečajo tveganje za artrozo.
Prekomerna obremenitev: dolgotrajna obremenitev kolena zaradi prekomerne telesne teže ali ponavljajočih se dejavnosti, kot je tek ali dvigovanje težkih bremen, lahko prispeva k obrabi hrustanca.
Vnetje: vnetje v kolenu, ki ga povzročajo revmatične bolezni, lahko vodi v artrozo.
Ločimo primarno in sekundarno osteoartrozo. Pri primarni osteoartrozi vzrok bolezni ni znan in predstavlja kar 80% vseh obolelih, medtem ko se sekundarni osteoartroza razvije iz znanih obolenj. Primarna osteoartroza se torej razvije iz predhodno zdravega sklepa. Na njen nastanek zelo vpliva starost, spol, debelost, prehrana, dvigovanje težkih bremen in dolgotrajna prekomerna obremenitev kolenskega sklepa.

Sklepni hrustanec

Hrustanec je vrsta vezivnega tkiva. Pokriva končne dele kosti, s čimer omogoča čim manjše trenje sklepnih površin. Pri obrabi sklepnega hrustanca se hrustanec stanjša v taki meri, da lahko sklepni površini drgneta ena ob drugo, kar povzroči hude bolečine. Naloga hrustanca je povezovanje, ločevanje in podpiranje kosti in mišic.

Sklepni hrustanec je sestavljen iz približno 75% vode, ostalih 25% pa predstavlja proteoglikan in kolagen, ki daje hrustancu čvrstost. Hrustanec nima lastnih žil, s katerimi bi se lahko prehranjeval, zato je njegova regeneracija zelo upočasnjena. Prehranjuje se namreč s procesom difuzije oz. pasivnega prehajanja molekul. Koliko in kako globoko bo hrustanec prehranjen, je odvisno od obremenitve samega hrustanca. Bolj kot bomo sklep obremenili, bolj bodo prehranjeni globlji sloji hrustanca. Iz tega lahko povzamemo, da je za prehranitev hrustanca in s tem povezano njegovo regeneracijo ključno izvajanje pravilnih vaj z ustrezno obremenitvijo.

Kako diagnosticiramo?

Najpogosteje uporabljena slikovna diagnostika za ugotavljanje artroze je rentgensko slikanje. Ta preiskava uporablja nevidne elektromagnetne žarke, ki izrišejo sliko notranjih tkiv, organov in kosti.

Magnetna resonanca – preiskava se opravi s pomočjo velikih magnetov in računalnika, ki izdela podrobne slike organov in struktur v telesu. Z magnetno resonanco lahko odkrijete poškodbe ali bolezni v okoliških vezeh, kitah, kosteh ali mišicah. Magnetna resonanca je bolj natančna kot rentgensko slikanje, saj nam pokaže že zelo zgodnje deformacije sklepnega hrustanca in mesto obrabe hrustanca.

Zdravljenje

Zdravljenje osteoartroze kolenskega sklepa se najprej lotimo konzervativno. Poznamo dve vrsti konzervativnega zdravljenja in sicer nefarmakološke (brez zdravil) in farmakološke(z zdravili). V tem zapisu se bomo posvetili predvsem nefarmakološkemu zdravljenju.

Za pacienta, ki ima degenerativno spremenjen sklep, je ključnega pomena gibanje. Le z ustreznim gibanjem se bo hrustanec uspel dovolj prehraniti. V začetku rehabilitacije vam s pomočjo pasivnih metod (Tecar terapija, manualna terapija, protibolečinska terapija) zmanjšamo samo bolečino, vendar je za končni rezultat rehabilitacije ključnega pomena ustrezna kinezioterapija oziroma vadba za mišično moč.

Totalna endoproteza (TEP) kolenskega sklepa

Vstavitev totalne endoproteze kolena je ena napogostejših ortopedskih operacij. Za operativni poseg se ortoped odloči po neučinkovitem konzervativnem zdravljenju. Vstavitev totalne endoproteze kolena pomeni zamenjavo vseh treh delov kolenskega sklepa (zunanji in notranji del), kjer so v stiku hrustančne površine stegnenica, golenica in pogačica). Z vstavitvijo totalne endoproteze kolena se ponavadi odlaša kolikor je mogoče, saj se tudi TEP kolena obrablja. Tudi v primeru, ko konzervativno zdravljenje ni uspešno, je zelo pomembno, da pacient izvaja vaje za mišično moč, saj bo le tako rehabilitacija in sam izid operacije optimalen. Zato je zelo priporočljivo, da pacient tudi v času čakanja na operacijo skrbi za svojo fizično pripravljenost.

Pristop zdravljenja

Zdravljenje osteoartroze je odvisno od simptomov, starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Nepogrešljive metode, ki pridejo v poštev pri artrozi kolena, so hlajenje, protibolečinska zdravila, vaje za krepitev mišic in obsklepnih struktur pod vodstvom strokovnjakov.

Kineziološko/fizioterapevtski pristop je pri zdravljenju artroze kolena ključnega pomena, saj vključuje postopno zmanjševanje bolečine, povečanje obsega gibanja, postopno izboljšanje mišične moči in vsesplošno krepitev obsklepnih struktur v področju kolena. V Kinvitalu vam sestavimo individualni vadbeni program, ki je prilagojen vsakemu posamezniku ter se stopnjuje glede na posameznikove zmožnosti.

Učinkovite metode izboljšanja funkcije kolena:

• tecar terapija
• manualna tehnike
• vaje za izboljšanje gibljivosti
• vaje za krepitev mišic v področju kolena (izometrične vaje, vaje z utežmi, elastiko itn.)
• vaje za izboljšanje ravnotežja in koordinacije (usklajenost gibanja)
• vaje za kardiovaskularni napredek (kolesarjenje, hoja itn.

Če ste se tudi sami srečali z artrozo oziroma bi želeli ukrepati preventivno, se lahko obrnete na nas in vam bom pomagali z fizioterapevtsko in kineziološko obravnavo.

Na začetku opravimo uvodni pregled, kjer sestavimo kineziološki vadbeni program, prilagojen vašim prioritetam in težavam. Prilagajanje vadbe glede na stopnjo poškodbe in bolečino je ključno za varno in efektivno povrnitev funkcije kolena. V primeru večjih bolečih pa se pred pričetkom izvajanja vaj naredi še kakšna dodatna fizioterapevtska obravnava.

Avtor: Blaž Mušič, fizioterapevt; Foto: KinVital d.o.o.