Ločevanje odpadkov na mestu izvora

O pomembnosti ločevanja odpadkov in posledično skrbi za čisto okolje čivkajo že vrabci na strehi. Kljub temu pa se nekateri posamezniki še vedno ne držijo državnih in občinskih predpisov ravnanja z odpadki, kar si prizadevamo spremeniti tudi s prispevkom kot je pričujoči.

Noben začetek ni lahek in tudi nova Uredba o ločevanju odpadkov iz leta 2008 je prinesla nove začetke, usmeritve in navade. Ravnanje odlaganja nastalih odpadkov se je moderniziralo v smeri ločenega zbiranja odpadne embalaže in ostalih odpadkov v za to predvidenih zabojnikih na izvoru nastanka. Pred približanjem rumenih zabojnikov k vsakemu gospodinjstvu je bilo odlaganje odpadne embalaže že organizirano na ekoloških otokih.

Da pa je bila sprememba smotrna dokazujejo tudi podatki zbrane odpadne embalaže in sicer s 700 ton v letu 2009 na več kot 2000 ton v letu 2011. Zmotno je torej prepričanje nekaterih, da gre kljub razvrščanju odpadkov vse še vedno na isti kup. Njihov razlog je pogosto ta, da se odpadki odpeljejo z istim smetarskim vozilom, kar zagotovo pomeni, da vse konča na odlagališču. Že res, da odpadke iz rumenega in črnega zabojnika odpelje isto vozilo, vendar je teden odvoza različen, pa tudi vsebino kamiona ne prevzamejo iste družbe vsak teden.

Rjavi zabojnik, ki ga ima večina gospodinjstev, je namenjen biološko razgradljivim odpadkom. Alternativna možnost zbiranja tovrstnih odpadkov je kompostnik, za katerega se večinoma odločajo prebivalci ruralnih območij in na tistih območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov. Eno od navedenih možnosti mora imeti vsako gospodinjstvo, saj tako narekuje Uredba o ločevanju biološko razgradljivih odpadkov iz leta 2010.

Kompostiranje je za nekatera gospodinjstva smiselno, saj lahko nastali kompost uporabijo kot gnojilo za sadno drevje ali okrasne rastline. Priporočljivo je, da odpadke kot so kosti, meso in drugi prehrambni izdelki odložite v rjavi zabojnik, ki je primeren za vse vrste biološko razgradljivih odpadkov, še posebej tovrstnih, saj se tako izognete nekaterim nevšečnostim v procesu kompostiranja.

Po podatkih o oddanih biološko razgradljivih odpadkov vsako leto stopimo korak dlje. V letu 2009 smo tako skupno zbrali in pravilno oddali 3736 ton, leta 2011 pa se je številka zbranih tovrstnih odpadkov povečala za skoraj 13 %. Kljub temu je sejalna analiza iz leta 2011 pokazala, da je delež biološko razgradljivih odpadkov v črnih zabojnikih še vedno več kot 30 odstoten. Nadejamo se, da bo podatek iz preteklega leta nižji v primerjavi z letom poprej, kar pa bodo potrdili (ali ovrgli) novi rezultati sejalne analize, ki bodo objavljeni predvidoma marca letos.

Pomembno je ločevanje vsakega posameznika, saj le tako lahko dosežemo dober skupni rezultat. Spremembe na področju ravnanja z odpadki in skrbi za okolje niso le modne muhe, ki jih odžene prva hujša zima, ampak ponazarjajo dejanja, ki vplivajo na sedanjost in tudi prihodnost. Naj ločevanje (p)ostane naša navada, ki je kot železna srajca.

Rumen:

• plastenke pijač in živil,
• plastenke čistil in pralnih sredstev, ki nimajo znaka nevarnih odpadkov
• pločevinke pijač,
• prazne konzerve živil,
• votla embalaža od mleka, sokov,
• plastični lončki,
• čiste posodice od margarine in podobno,
• embalaža, ki je prevlečena z aluminijasto folijo (prazne kavne vrečke, čajne vrečke, …),
• prodajna embalaža iz plastičnih mas (PE, PET, PVC),
• plastične vrečke,
• stiropor (manjše količine),
• vsi drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevina),
• prazne plastenke vod (brez pokrovčkov),
• folija za živila (prozorna).

Rjav:

• zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, ostanki vseh vrst zelenjave – denimo solate, zelja, ipd.),
• olupki in ostanki sadja,
• kavna usedlina,
• kavni filtri in čajne vrečke,
• netekoči ostanki hrane (kosti, meso),
• jajčne lupine,
• pokvarjeni prehrambni izdelki (brez embalaže),
• papirnate brisače in robčki,
• rože,
• plevel,
• pokošena trava,
• stara zemlja lončnic,
• listje, razrezane veje (t. i. zeleni vrtni odpad),
• ohlajen pepel, ki nastane pri gorenju drv.

Črn:

• sanitetni material,
• plenice,
• ohlajen pepel, ki ni nastal pri gorenju drv,
• šiviljski odpadki (in tudi drug raztrgan in umazan tekstil),
• mačji pesek,
• kasete, filmi, fotografije,
• keramika,
• porcelan,
• plastificiran papir,
• umazan, navlažen papir,
• zamaščena folija,
• tkanine,
• usnje,
• vrečke iz sesalca,
• pluta,
• guma,
• žarnice (ki niso varčne),
• izolacijsko in avtomobilsko steklo.