Kriza povečuje težave z zasvojenostmi
Življenje se pred poletjem vrača v bolj normalen vsakdanjik, številke okuženih se nižajo in zopet lahko živimo bolj odprto življenje. Ves čas epidemije smo spremljali številke okuženih ljudi in število smrti zaradi covida-19 – to je bila skrb vseh nas. Ni dvoma, da je epidemija na različne načine zaznamovala naša življenja, vendar pa smo se pretežno posvečali ukrepom in statistiki in premalo pozornosti namenili drugim številkam in perečim problemom, ki so nastali tudi zaradi povezave z epidemijo.
Na dan prihajajo vedno večje stiske posameznikov, zgodbe o nemoči in obupu. Veliko ljudi je zaradi epidemije izgubilo službe, dohodke in svoje življenje, kakršnega so poznali. Mnogo ljudi ne najde več smisla življenja, motivacije in ciljev za naprej. Nekateri so bili že pred epidemijo podvrženi raznim substancam, duševnim stiskam, nasilju in drugim težavam, ki pa so se medtem še potencirale. Ob svoji stiski in negotovosti se ljudje, ki ne vidijo drugega izhoda, pogosto zatečejo v svet alkohola, drog in drugih substanc, s katerimi si želijo popraviti razpoloženje, izboljšati sebe, olajšati svoje življenje in morda sploh nekako preživeti svoj dan. Vse to je lažna pot do sreče. Definicija zasvojenosti se glasi tako:
”Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj.” – ASAM (American Society of Addiction Medicine), 2011
Ljudje potrebujejo ugodje, dobre občutke, zadovoljstvo in sproščenost. Če tega ne dobijo, se lahko zatečejo v svoj svet – svet, ki jim spremeni življenje in jih hitro potegne vase. Dandanes je veliko najstnikov in mladih odraslih, ki morda niso odvisni od kemičnih substanc, vendar pa je nekemična oz. psihična zasvojenost prav tako zaskrbljujoča. Najbolj znane oblike tovrstnih zasvojenosti so: zasvojenost od iger na srečo ali tvegano podjetništvo, zasvojenost s sodobnimi elektronskimi mediji (računalniške igrice, internetna pornografija, internetno hazardiranje, socialna/ družabna omrežja), zasvojenost s hrano, odnosi, delom, športom,… Meje, kdaj lahko vedenje določimo v zasvojenost, so sicer močno zabrisane. Težko je namreč jasno določiti mejo, kdaj je ukvarjanje s športom pretirano – še posebej, ko aktivno življenje sicer smatramo kot zelo pozitivno in se nam zdi zagrizenost nekoga hvale vredna. Ali lahko določimo, kolikšna je še sprejemljiva količina časa, preživetega za računalnikom – še posebno v času, ko se je tudi šolanje preselilo tja? Mnogo ljudi se odvisnosti z odnosi in odvisnosti od dela niti ne zaveda, vse to pa je lahko resno bežanje v drug svet in klic na pomoč, da se v ozadju nekaj dogaja. Družina in svojci igrajo ključno vlogo pri prepoznavanju in zaznavanju zasvojenosti. Bistveno je, da se z osebo soočimo. Potreben je jasen pogovor in da se vsi skupaj soočimo s samo zasvojenostjo – ne glede na to, kakšne bodo posledice ali da nas skrbi, kaj si bodo mislili sosedje, družina ali prijatelji. Le tako zasvojeni osebi lahko kar najhitreje pomagamo ven iz začaranega kroga, stran od laži, manipulacij in omame.
Potrebna je moč in potrebno je zbrati pogum! Pri tem lahko pomagamo strokovni delavci v programu Skupnost Srečanje v okviru Zavoda Pelikan-Karitas. Dosegljivi smo na telefonski številki: (01) 548 02 86 ali 030/ 646 943, na e-pošti: ss.polje@gmail.com ali v pisarni vsak delovnik od 8.00 do 16.00 na naslovu: Skuponost Srečanje, Polje 350, 1260 Ljubljana – Polje.
Avtor: Adela Krištof, dipl. soc. delavka; Foto: Skupnost Srečanje