Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Upravičenci do oskrbovalca družinskega člana po ZDOsk-1 so osebe s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe, osebe s hudim kognitivnim upadom, osebe, ki ne morejo uporabljati obeh rok in nog, osebe s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi oskrbovalec družinskega člana.
V Knjižnici Domžale je v okviru dogodka Alzheimer Cafe v četrtek, 24. aprila 2025, potekal pogovor o zakonu o dolgotrajni oskrbi in vlogi oskrbovalca družinskega člana. Predavali sta Janja Česnik in Ana Volč, svetovalki za dolgotrajno oskrbo in strokovni delavki na CSD OSV, enota Domžale. S slikovnim prikazom na projekcijskem platnu sta obiskovalcem nazorno predstavili celoten potek dolgotrajne oskrbe, ki jo pripravlja Ministrstvo za solidarno prihodnost.
Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do dolgotrajne oskrbe, ki je bil po oceni uvrščen v 4. ali 5. kategorijo. Tak oskrbovalec prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek in je vključen v obvezna socialna zavarovanja.
Pravica do oskrbovalca družinskega člana se izvaja od 1. januarja 2024 dalje. Vsak upravičenec, ki izbere to obliko dolgotrajne oskrbe, bo od 1. julija 2025 lahko upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.
Kot sta povedali predavateljici, mora biti oskrbovalec družinskega člana polnoletna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje: je psihofizično sposobna opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana; je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec ter tam tudi dejansko prebiva; iz kazenske evidence izhaja, da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje; ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana.
Kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora pred začetkom opravljanja nalog zapustiti trg dela. Če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, mora kandidat za oskrbovalca nastopiti delovno razmerje s polovičnim delovnim časom. Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu.
Oskrbovalec družinskega člana zagotavlja dolgotrajno oskrbo skladno z osebnim načrtom. V zvezi z opravljanjem teh nalog mesečno poroča koordinatorju dolgotrajne oskrbe. Poročilo vsebuje najmanj seznam opravljenih storitev dolgotrajne oskrbe, zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem oskrbe ter način ukrepanja.
Dolgotrajna oskrba na domu je nedenarna pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja na domu uporabnika. To pomeni, da uporabnik na svojem domu prejema storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na ta opravila. Izvajati se bo začela 1. julija 2025.
Dolgotrajna oskrba v instituciji je nedenarna pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja v domovih za starejše. Uporabnik tam prejema storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na ta opravila. Izvajati se bo začela 1. decembra 2025.
Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi. Te storitve zajemajo ukrepe za preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca, psihosocialno podporo, post-diagnostično podporo osebam s sindromom demence ter svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.
Več o pravicah in storitvah dolgotrajne oskrbe si lahko preberete na: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/dolgotrajna-oskrba/pravice-in-storitve/ ali na: https://www.csd-slovenije.si/csd-osrednja-slovenija-vzhod/vstopna-tocka/
Ogledate si lahko tudi videoposnetek, v katerem sta predavateljici obiskovalcem podali veliko informacij ter odgovarjali na vprašanja o predstavljeni temi.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
