Kaj je tokrat iskal Ciril?

Večina ljudi ob besedi kopriva pomisli na neprijeten občutek, ki so ga doživeli, ko so prišli v stik z njo, ker jih je neprijetno opekla. Je pa kopriva že v davnini uživala velik ugled, saj je na njej zdravilno prav vse – korenina, steblo, listi in cvetovi. Poznavalci jo uporabljajo za različne stvari: za prehrano, napitke, zdravilne pripravke, škropiva, gnojila, itd. Ker je svojevrstna rastlina, se njeno ime uporablja tudi v mnogih pregovorih.

Ob Kamniški Bistrici smo naleteli na Cirila Marolta iz Homca, ki je imel s seboj veliko prozorno vrečko in rokavice. Že na prvi pogled je bilo videti, da Ciril tokrat ne bo nabiral mavrahov, temveč nekaj drugega. Seveda smo ga povprašali kaj išče tokrat. Povedal nam je, da se je napotil nabirat koprive, ki jih bo njegova žena uporabila za škropivo, s katerim bo poškropila njihov zelenjavni vrt. Gre za naravni pripravek, ki se ga uporablja proti listnim ušem.

Priprava škropiva proti listnim ušem
Za pripravo škropiva proti listnim ušem se uporabijo sveže rastline, ki jih režemo od pomladi do poletja. Ne smemo pa uporabljati rastlin, ki že imajo semena. V posodo damo koprive in jih prelijemo s hladno vodo (1 kg svežih kopriv namočimo v 10 litrov vode), saj pripravek ne sme prevreti. Vse skupaj pustimo stati od 12 do 24 ur, nato pa tekočino precedimo in poškropimo rastline z vseh strani. Kopriv ne namakamo dlje, ker začne plahneti učinkovitost. Postopek po potrebi ponovimo čez nekaj dni.

Kopriva tudi kot naravno gnojilo – prevrelka (kropivna brozga)
Prevrelka deluje izravnalno in zdravilno, pospešuje rast in nastanek listnega zelenila. Na vrtu odpravi marsikatere težave, ki se pojavijo, nima pa stranskih učinkov, kot če bi uporabili umetna gnojila. Večino rastlin v cvetličnem, zelenjavnem ali sadnem vrtu lahko prehranjujemo s to poceni in zdravo rastlinsko prevrelko. Le fižol, grah, čebula in česen te, z dušikom bogate, prevrelke ne prenašajo. Poleg kopriv lahko za prevrelko uporabimo tudi druge rastline.

Priprava prevrelke
Za pripravo prevrelke prav tako uporabljamo sveže rastline, brez semen. Manjše količine te brozge, na primer za mestne vrtove ali balkone, lahko napravimo tudi iz posušenih kopriv. Imeti moramo primeren sod (najboljši je lesen ali plastičen), ki ga napolnimo z koprivami, nato pa jih prelijemo z vodo. Najbolj ustrezna je deževnica. Če jo pa nimamo na voljo, uporabimo postano vodo, ki je nekaj časa stala na soncu. Ker se prevrelka med vrenjem peni, sod ne smemo napolniti do vrha. Najmanj enkrat na dan moramo prevrelko zmešati, da pride v tekočino kisik, ki omogoča boljši razkroj.

Ko prevrelka potemni in se ne peni več (proces traja od enega tedna do treh tednov), lahko z njo pričnemo gnojiti. Moramo pa prevrelko obvezno odmeriti in razredčiti. V normalnih razmerah računamo z razmerjem 1:10. Za občutljive rastline pa je priporočljivo uporabljati bolj razredčene raztopine. Pripravljeno prevrelko lahko uporabljamo do konca vrtne sezone. Zato po končanem procesu vrenja, ne pozabite na sod položiti pokrova.

Za konec pa še ena ljudska modrost: »Ali veste zakaj pravijo, da je tašča kot kopriva? Zato ker kopriva vedno speče in nikoli ne pozebe!«