Jure Gubanc: Terapevtska vadba za izboljšanje gibalnih sposobnosti

Vsakdanje življenje živimo precej mehansko, s fokusom na številnih obveznostih ter dnevnem uresničevanju tujih pričakovanj in izpolnjevanju svojih želja. S kančkom časa, ki si ga lahko vzamemo zase in ga namenimo sebi. Za svoje dobro počutje in fizično kondicijo.

Zanimanje za fizično dejavnost se v pomladnih mesecih poveča, v porastu pa je tudi ponudba aktivnosti na prostem, ki pritegnejo pozornost mnogih, k dejanski udeležbi in sodelovanju pa spodbudi številne. Zaradi navdušenja nad novostmi, pa se pogosto nehote pozabi na lastno zmogljivost in pa dejansko primernost ponujenih vadb za različne telesne predispozicije.

Pogosto nas k premisleku o primernosti izbranega nagovori ravno močna in nenadna bolečina, ki nas ustavi in opozori, da se je nekaj zgodilo. Spremenilo. In tako začnemo iskati vzroke, katerim bi pripisali začuteno bolečino, ob tem pa skušamo ugotovit, ali se je le ta v blažji obliki predhodno že pojavila, ali gre za nekaj izjemnega. Novega.

V želji, da bi se letošnjo pomlad podali v (nove) športne aktivnosti skladno s trenutnimi dejanskimi fizičnimi zmožnostmi in ohranili kar se da dolgo začetni entuziazem, brez (nepotrebnih) bolečin in poškodb, smo se pogovarjali z enim od petih soustanoviteljev in direktorjem kineziološkega centra KinVital iz Domžal.

Jure Gubanc nam je v kratkem pogovoru zaupal, kaj lahko naredimo, da bi se izognili bolečinam in športnim poškodbam? Čemu namenjamo premalo pozornosti in katere bolečine so morebiti lahko potihem celo pričakovane, za razliko od tistih, ki lahko vodijo tudi v kasnejše zaplete in resnejše poškodbe? Poleg boljšega fizičnega počutja je pomemben vidik športne aktivnosti tudi občutek zadovoljstvo in veselje ob dosežkih, ki vsekakor niso nekaj samoumevnega, ampak mnogo več.

Na bolečino lahko gledamo tudi kot na opozorilo telesa, da smo nekaj spregledali. Kaj nam telo sporoča v primeru, da se odzove z bolečino?

V kolikor se pojavi bolečina, nam seveda telo sporoča, da nekaj ni v redu. Če se bolečine venomer pojavljajo, je vsekakor čas, da nekaj ukrenemo. Najprej se seveda sami lotimo ugotavljanja, kje bi lahko bil izvor bolečine. Če nam ne gre, si poiščimo mnenje osebe, ki razume najpogostejše vzroke za pojave bolečin.

V nasprotju s prepričanjem večine, ni namreč zdravnik tisti, na katerega se morate najprej obrnit v primeru bolečin v mišicah ali sklepih. Kadar čutite, da so bolečine povezane z vašim življenjskim slogom, v mislih imam, da je gre za premalo ali preveč gibanja, sedenja, napačno držo, zanemarjanjem telesa… takrat je čas, da prvenstveno stopite do kineziologa.

Gre za trend, ki ga opažamo pri ljudeh. Namreč, bili smo med prvimi v Sloveniji, ki smo začeli s kineziološkimi storitvami. Takrat so ljudje “povsem in za vse” zaupali zdravnikom. Sedaj že ločijo in ocenijo, za katere probleme se je bolje obrniti na zdravnika, za katere pa na nas.

Nakup nove športne opreme in pripomočkov je včasih dodatna motivacija, spodbuda za lažji začetek nečesa novega. Ali imate občutek, da se lahko tudi zaradi morebitne premajhne informiranosti nehote prenaglimo z odločitvijo? Da se odločimo za nekaj, kar ni najbolj primerno za nas, vendar je izjemno popularno in moderno.

Nikoli ne kupujte vnaprej, na zalogo neke opreme. Najprej poskusite s športom in če vam je všeč, si opremo kupite, sicer raje ne. Preprosto.

Včasih je težko izbrat. Se odločit. Ali je bolje izvajat »samostojno vadbo, ki poteka bolj kot ne po lastnem občutku in upoštevanju nasvetov ter izkušenj drugih« ali raje »vadbo izpeljano pod budnim očesom profesionalnega trenerja«, ki res da svojo storitev finančno ovrednoti, vendar so bolečine in poškodbe ravno zaradi tega redkejše? Kje nehote naredimo največ napak? Na kaj naj bomo še posebej pozorni, ko tehtamo različne opcije?

Tako je, tudi pri trenerju si lahko škodujete, in za to še plačate. Priporočljivo je, da preverite kakšne izkušnje ima trener na področju odprave bolečin in dobrega vodenja vadbe. Namreč, z neposrečeno izbiro trenerja si lahko tudi škodujete in za to še plačate. Zato pri nas pišemo veliko lastnih vsebin in snemamo poučne vsebine, ki jih delimo na youtube kanalu. Na tovrsten način ljudi izobražujemo, hkrati pa vidijo, da stvari razumemo in znamo razložiti, kako se lotit gibanja. Kako to izvajat pametno, z dolgoročnimi uspehi in brez bolečin.

Vsekakor ni problem, če izvajamo gibe po občutku in športamo brez prestanka že od mladih nog. Problem je, če se vmes zasedimo in se nato čez čas znova vrnemo k športu. Takrat smo že starejši in tudi slabše pripravljeni. Tukaj pa nastane problem.

Problem nastane tudi takrat, ko se lotimo novih športov ali si po daljši odsotnosti želimo prehitre vrnitve.
Osnova zdravja in varnega gibanja, ki nam da zmožnost, da dobro funkcioniramo tudi na drugih področjih in športnih aktivnosti je neka pametna vadba za moč vsaj 1x tedensko. Tovrstno vadbo bi priporočal vsem, ki imajo cilj, da se brez bolečin gibajo tudi še desetletja. Tukaj ne mislim tistih, ki bi radi hitre rezultate pokazali na plaži. Pametna vadba deluje terapevtsko, vsiljena vadba nas poškoduje.

Skušajte na vadbo gledati kot na ščetkanje zob: Vsi vemo, da si moramo zobe ščetkat, pa četudi nam to morda ni všeč.

Šport je zabava, medtem, ko je terapevtska vadba osnova za varno zabavo.

Ljudje imamo različen bolečinski prag in nekaj, kar nekdo nemudoma občuti, se nekomu drugemu »ne zdi nič kaj takega«. Kdaj je priporočljivo poiskati pomoč in kako je najbolje postopat, da se ne bomo vrteli v začaranem krogu ali morebiti iskali pomoč »od poncija do pilata«?

V svoji praksi srečujem veliko ljudi, ki se vrtijo v začaranem krogu in hodijo od enega do drugega “pametnjakoviča”, kjer potem svoje bolečine raziskujejo na tisoč načinov. Vsak strokovnjak jim svetuje na svoj način, včasih so deležni tudi povsem nasprotujočih si nasvetov, medtem, ko prave rešitve ne prejmejo.
Osebno svetujem, da v kolikor oseba čuti, da gre za bolezen, okužbo itd. Naj se obrne k zdravniku. V kolikor čutite ali veste, da gre za bolečine povezane z življenjskim slogom ali akutno poškodbo, se najprej obrnite na kineziologa ali fizioterapevta. Tu je potreben celosten pristop, sicer se boste izgubili v morju specialistov, ki vam ne bodo nudili rešitev.

Začeti s fizično aktivnostjo po daljšem premoru ni ravno preprosto. Dan, ki smo ga za tovrstni podvig izbrali, igra pomembno vlogo. Namreč, v kolikor se odločimo začeti z nečim novim v ponedeljek, je velika verjetnost, da bo začetni entuziazem do petka že izginil. Bojda naj bi bila sreda tisti dan, ki največ obeta, saj bo kmalu nastopil premor in počitek.

Dnevi v tednu ne igrajo bistvene vloge. Začeti z vadbo ali pa začeti z aktivnostjo- ta dva pojma v resnici nista enaka.

Strokovna vadba, predvsem terapevtska vadba, je zdravilo. Je izboljšanje gibalnih sposobnosti. Izboljšanje gibalnih sposobnosti nam omogoča, da lahko v življenju počnemo več in varno.

Aktivnost ali šport, to je pa zabava. Oddih in sprostitev. Seveda mora biti dobra terapevtska ali strokovna kineziološka vadba tudi zabavna, polna smeha, glasbe, druženja itd. Vendar ne gre pozabiti, da je cilj strokovne vadbe izboljšanje gibanja. CIlj aktivnosti, športa itd. pa je zabava, druženje ob športnih igrah.

Športne aktivnosti nam nujno ne izboljšajo telesnega stanja. Še več, lahko nam ga celo poslabšajo. Seveda, če zanje nismo optimalno pripravljeni. Tako za šport, kot strokovno vadbo, pa potrebujete motivacijo. Kako jo dobiti?
V kolikor nimate motivacije za začetek, verjemite, da jo boste kmalu začutili. In to v trenutku, ko se bodo pojavile bolečine.

V kolikor bolečine še ni, potem motivacijo lahko najdete z odgovorom na preprosto vprašanje: “Kaj najbolj ustreza mojemu karakterju?” Dolga hoja in pohodi? Tek? So to športi z žogo in igre- košarka, badminton, odbojka… Fitnes in vodene vadbe? Aktivnosti je malo morje. Tako za introvertirane, kot ekstrovertirane.

Včasih se zgodi, da svoje zmožnosti precenimo. Prehitro si želimo preveč. Morda pa se podcenjujemo. Iz strahu pred bolečino in poškodbami, delamo manj, kot bi lahko. Manj, kot dejansko zmoremo. Kako poiskati pravo mero? Ali je rešitev v drugi športni aktivnosti, torej tam, kjer lahko naše prednosti izkoristimo?

Vsekakor upoštevajte dvoje: Kaj vam je všeč In v kolikšni meri zmorete izbrano aktivnost izvajat. Koliko in kako sposobne se počutite? Hoja recimo zahteva manj dodatne fizične priprave in treninga v fitnesu, kot ga zahteva nogomet.

Če že veste, katere aktivnosti so vam všeč, potem ste že naredili prvi korak. Sedaj veste, kje imate največ motivacije. Preveriti morate samo še to, koliko zmorete.

Pri manj kompleksnih aktivnostih, kjer je gibanje ponavljajoče, npr. hoja ali tek, je lažje začet, saj morate zgolj upoštevat postopnost in počasi zviševati napore.

Pri aktivnostih, kjer se zahteva več znanja, npr. trening moči in vadba za preventive, potrebujete najprej nekoga, ki vas bo vodil skozi proces in vas učil, da boste razumeli, kako trenirat.

Torej, če želite napredek in nekaj več od svojega telesa, investirajte nekaj časa v učenje. Učenje v manjši skupini z nekom, ki razume kineziologijo gibanja in vadbe.

Bolečine in poškodbe so lahko tudi občasne spremljevalke v času športnega udejstvovanja. So športne dejavnosti, kjer se pričakuje, da bodo določeni deli našega telesa bolj obremenjeni? Bolj izpostavljeni in zato tudi lažje in hitreje podvrženi poškodbam? Kaj pa bolečine in poškodbe, ki se jih nekako ne pričakuje, vendar se vseeno pojavijo? In ker so nepričakovane, mnogo bolj skrb zbujajoče? Kaj storiti v tem primeru?

Pri osebah, ki se redno gibljejo, so bolečine in poškodbe normalne. Normalno je, da se bodo bolečine nekoč pojavile. Stranka, ki je že več deset let učitelj telovadbe na gimnaziji se sooča s hudimi bolečinami v hrbtu. To je normalno, kar ni normalno je, da težave trajajo tako dolgo. S strokovnim pristopom jih lahko rešimo hitro. Tako rekoč že na začetku. V trenutku, ko se ogenj razplamti, pa pogosto pri nas, v kineziološkem pristopu ni več rešitve, pač pa samo še pri kirurgih.

Za športne dejavnosti, ki vključujejo hitrost in pa fizični kontakt, je potrebna večja pripravljenost. Smučanje, šprinti, poskoki, nogomet, košarka, atletika, badminton, tenis, celo golf- to so športi, kjer se dogajajo velike sile. Kjer je gibanje pogosto kompleksno ali pa zelo hitro. Tu je potreben dodaten trening.

Za aktivnosti kot so: tek na smučeh, hoja, tek, plavanje… dodaten trening ni nujno potreben. Je pa pri teh športih lahko precej bolj dolgoročen problem. Manj je akutnih poškodb, kot je recimo zvin gležnja- košarka, je pa zato več obrab in kroničnih poškodb, ki se dolgo vlečejo. Nastanejo tudi zaradi ponavljajočih se gibanj. Telo ni ustvarjeno za ponavljanje, pač pa za raznolikost.

Vsem “vzdržljivostno naravnanim”, priporočam redno vsaj 1x tedensko vadbo moči, terapevtsko vadbo celega telesa.

Kako v primeru resnejših poškodb premagat strah pred ponovitvijo le teh in kako si pomagat, ko je proces okrevanja daljši?

Preprosto: Strah pred ponovno poškodbo premagate takrat, ko vidite, kaj vaše telo zmore, česar prej ni. Tako dobite samozavest. Trening, trening, trening. Če vas kineziolog vodi skozi pameten proces od poškodbe do supermana ali superženske kot jaz pravim, potem bo strah kar spotoma izginil.

Tudi daljši proces okrevanja mora kazat rezultate. če jih ne, potem nekaj delamo narobe. Tako, da vsako okrevanje po poškodbi mora kazat rezultate. In samo pri zares hudih poškodbah se morda ne vrnemo na prejšnje stanje. Pri večini poškodb moramo z dobro obravnavo doseči stanje in samozavest celo večje kot pred poškodbo. To mora bit cilj.

Avtor: Petra Petravič; Foto: KinVital