Evropska kartica ugodnosti za invalide za večjo dostopnost do storitev in blaga
Evropska kartica ugodnosti za invalide omogoča imetnikom finančne ugodnosti v vseh državah Evropske unije in s tem večjo dostopnost do storitev in blaga. Invalidi lahko tako pri ponudnikih, ki sodelujejo v projektu, uveljavljajo številne in raznovrstne ugodnosti, predvsem na področju prometa, turizma, kulture, športa in prostega časa.
Kartica je namenjena vsem skupinam invalidov, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gluhoslepim, gibalno oviranim osebam, osebam z motnjami v duševnem razvoju ter dolgotrajno bolnim osebam. Pri nas je trenutno imetnikov Evropske kartice ugodnosti za invalide več kot 15 tisoč, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki je skrbnik projekta, pa si prizadeva, da bi v tem letu število imetnikov in ponudnikov še povečal. V ta namen se je povezal z Urbanističnim inštitutom Slovenije, Beletrino in Kreativno bazo, s katerimi si bodo skupaj prizadevali za še večjo dostopnost do storitev in dobrin za invalide.
S kartico lahko invalidi denimo brezplačno ali s popustom pri nakupu vstopnice obiščejo številne muzeje, gledališča in druge kulturne ustanove, po ugodnih cenah nakupujejo v knjigarnah, uveljavijo popust za prenočišča v hotelih, pri športnih aktivnostih in podobno, med drugim pa so do brezplačnega prevoza v medkrajevnem linijskem prevozu potnikov v notranjem cestnem in železniškem prometu upravičeni otroci s posebnimi potrebami ter dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni s statusom invalida.
Upravičeni imetniki lahko kartico brezplačno pridobijo na katerikoli upravni enoti v Sloveniji, pri čemer lahko ugodnosti uveljavljajo pri več kot 240 domačih ponudnikih, kolikor jih je doslej pristopilo k projektu. Med njimi so številne pomembne ustanove, kot so muzeji, knjižnice, knjigarne, gledališča, vadbeni centri, termalna zdravilišča in drugi, v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) pa si želijo, da bi se projektu pridružilo čim več družbeno odgovornih ponudnikov storitev, ki se zavedajo invalidske problematike in ki jim zanjo ni vseeno. Od projekta in kartice veliko pričakujejo tudi njeni imetniki, ki si želijo čim širše ponudbe na najrazličnejših področjih. »S tem se bo dvignila ozaveščenost tako invalidov kot javnosti, da lahko tudi invalidi hodimo okoli, se vključujemo v družbo in nismo samo doma na kavču,« je povedal Antun Smerdel, ki je slep že od rojstva.
Evropsko kartico ugodnosti za invalide je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v partnerstvu z Ministrstvom za javno upravo in NSIOS prvič uvedlo leta 2017 v okviru istoimenskega pilotnega projekta. V okviru projekta so izdelali spletno stran in mobilno aplikacijo projekta, kjer so ponudniki in njihove ugodnosti razvrščeni po krajih in prednostnih področjih, na katerih je vključevanje še posebej pomembno: mobilnost, turizem, kulturne dejavnosti, šport in rekreacija itd. Ker se je pilotni projekt zaključil, sta NSIOS kot nosilec in Urbanistični inštitut RS kot novi partner zagnala nov projekt z naslovom Izboljšanje dostopnosti blaga in storitev za invalide z Evropsko kartico ugodnosti, v katerem bodo s pomočjo Beletrine in Kreativne baze nadgradili ter izboljšali že dosežene rezultate.
Projekt bo prispeval k večji socialni vključenosti oseb z različnimi oblikami invalidnosti, ugodnosti iz naslova Evropske kartice ugodnosti za invalide pa bodo omogočale zmanjševanje tveganja revščine invalidov. Prav tako bodo projektne aktivnosti spodbudile aktivno in enako vključevanje invalidov v družbo ter omogočanje fizične in digitalne dostopnosti ponudnikov. Brez dostopnosti namreč kartica prav malo koristi. Kot je povedala Lada Orešnik, oseba z okvaro sluha, je za gluhe in naglušne osebe ob obisku javnih ustanov pomembno, da jih spremlja tolmač. Tako na primer v Narodni galeriji, ki imetnikom kartice omogoča brezplačni ogled razstav, poskrbijo tudi za dostopnost. »Vse je prilagojeno, med drugim omogočajo vodstvo po galeriji, ogled umetnin ter delavnice s tolmačem v znakovni jezik, galerija pa je opremljena tudi z indukcijsko oziroma slušno zanko,« je povedala Lada Orešnik, ki si podobne dostopnosti želi tudi v gledališčih.
Med pomembnejšimi cilji projekta je večja ozaveščenost invalidov o kartici, ki jo je doslej pridobilo le dobrih 15 tisoč upravičencev od 170 tisoč invalidov, kolikor jih živi v Sloveniji. Poleg tega, da številnih invalidov doslej informacija, da lahko kartico pridobijo brezplačno in na enostaven način, doslej še ni dosegla, tudi med imetniki številni ne vedo dobro, na kakšen način jo lahko uporabljajo in kako naj pridejo do ponudnikov. Temu je pritrdila imetnica kartice Mija Pungeršič, ki je prepričana, da je projekt med invalidi premalo prepoznaven. »Škoda je, da kartice ne uporabljamo, čeprav vemo, da obstaja. Sama imam sicer z uporabo kartice dobre izkušnje, pri tem pa se mi zdi pomembna informacija, da med ponudniki ugodnosti niso le kulturne ustanove, temveč tudi ponudniki na področju turizma in gostinskih storitev.«
| Pomemben cilj projekta je tudi povečati število ponudnikov, pri katerih lahko imetniki kartice uveljavljajo ugodnosti, ter skrb za prepoznavnost in dostopnost do ponudnikov. Pri NSIOS poudarjajo, da podjetja, javni in zasebni zavodi, društva in druge organizacije, ki v projektu sodelujejo kot ponudniki, pomembno prispevajo k vključevanju oseb z različnimi invalidnostmi v družbo v številnih sferah življenja in zvišujejo družbeno odgovornost. |
Kreativna baza; Foto: Gurvan Séïté, © UIRS
