Dan za zdravje

V Zdravstvenem domu Domžale je v okviru Zdravstveno vzgojnega centra, danes dopoldne potekalo srečanje, ki so ga poimenovali Dan za zdravje. V okviru srečanja so pripravili dva predavanja, ter meritve kostne gostote – UZ petnice, ki jo je izvajala Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.

Tovrstna srečanja na različno preventivno zdravstveno tematiko, ki jih organizira vodja Zdravstveno vzgojnega centra Zdravstvenega doma Domžale, Andreja Heine, prof. zdr.vzg, so postale že stalnica, saj jih organizirajo večkrat letno. Na teh srečanjih, na katerih sodelujejo različni strokovnjaki, pa se obiskovalci lahko vedno zelo dobro seznanijo z vsem, kar lahko sami postorijo za boljše počutje in boljše zdravje.

Na prvem predavanju, ki ga je vodila Tatjana Hribar, univ. dipl. inž. živ. tehn., so se obiskovalci seznanili z Vitamini in minerali v naši prehrani ter kakšen je primeren vnos vitaminov in mineralov s pravilno in predvsem raznoliko prehrano. Na drugem predavanju, ki ga je vodila, Duša Hlade Zore, dr. med., je bila tema namenjena osteoporozi, bolezni, ki prizadene starejše ljudi ter kako lahko sami storimo, da preprečimo zlome.

Vitamini in minerali v naši prehrani

Vitamini so snovi, ki v telesu sodelujejo pri številnih procesih, največkrat se pojavljajo kot kofaktorji pri različnih encimskih reakcijah. Sodelujejo na primer pri obnavljanju kože, skrbijo za pravilno delovanje živcev, možganov, imunskega sistema, nekateri pa celice varujejo tudi pred prostimi radikali. Naše telo jih razen izjem ne more sintetizirati samo, zato jih moramo zaužiti s prehrano. V različnih življenjskih obdobjih je potreba po vitaminih različna, prav tako pa so drugačne potrebe po nekaterih vitaminih pri posebnih skupinah ljudi, npr. pri kadilcih, nosečnicah, bolnikih, ipd.

Vitamini
Vitamine delimo na topne v maščobi (A, D, E in K) in topne v vodi (B in C). V maščobi topni vitamini se lahko kopičijo v telesu, kar lahko ob močno povišanem vnosu privede do zastrupitve. Pri vodotopnih vitaminih je ta možnost veliko manjša, saj se odvečne količine izločijo z urinom. Ker se vitamina B in C ne moreta kopičiti v tkivih, je možnost pomanjkanja teh vitaminov nekoliko večja kot pri vitaminih A, D, E in K, ki jih naše telo lahko shranjuje.

Minerali
Minerali so prav tako življenjsko pomembne snovi, ki jih telo nujno potrebuje, čeprav v zelo majhnih količinah. Minerali so anorganske snovi, ki jih delimo na makroelemente- natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, fosfor in žveplo, ter na mikroelemente- železo, jod, baker, cink, kobalt, krom, selen, fluor, mangan, molibden. Pomanjkanje posameznih elementov je pri ljudeh po navadi redko, saj rastlinska in živalska hrana vsebujeta dovolj teh snovi. Do pomanjkanja pa vseeno lahko pride pri dolgotrajni enolični prehrani ali pri prevelikem vnosu vlaknin, ki lahko vežejo nekatere minerale. Potrebe po mineralih se povečajo tudi pri dolgotrajni driski, pri nosečnosti, dojenju in nekaterih boleznih.

Za primeren vnos vitaminov in mineralov poskrbimo s pravilno in raznoliko prehrano
Najbolje je, če poskrbimo za primeren vnos vitaminov in mineralov s pravilno in predvsem raznoliko prehrano. Živila namreč po navadi vsebujejo več med seboj učinkujočih snovi, ki pomagajo k boljšemu izkoristku vitamina ali minerala v telesu. Primer je npr. mleko, ki vsebuje vitamin D in kalcij. Vitamin D v telesu nato pomaga pri vgradnji kalcija v kosti. Delovanje vitaminov in mineralov je lahko torej medsebojno povezano, zato je najbolje, da jih uživamo z živili. Glede na to, da so včasih potrebe po vitaminih in mineralih nekoliko večje, je včasih potreben dodaten vnos le-teh s prehranskimi dodatki oz. zdravili. Oboje je najbolje uživati, če to oceni osebni zdravnik, saj je napačen vnos teh snovi lahko škodljiv.

Katera živila so bogata z vitamini in minerali?
Vitamine in minerale vsebujejo praktično vsa osnovna, nepredelana živila- zelenjava, sadje, olja, žita, meso in živalski produkti. Pomembno je vedeti, da so nekateri vitamini občutljivi na zunanje dejavnike okolja- svetlobo, kisik, ali toploto, pa tudi na mehansko obdelavo (npr. rezanje zelenjave na manjše koščke povzroči večje izgube vitaminov), zato je živila dobro uživati čim manj predelana in prekuhana, ter kar se da sveže pripravljena.

Osteoporoza

Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti. Kosti, ki so bile močne, postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Gibi, ki se zdijo sami po sebi umevni, npr. skloniti se in pobrati časopis ali dvigniti vnuka, lahko pri bolnikih z osteoporozo povzročijo zlome. Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi. Takrat je bolezen že napredovala.

Osteoporoza je bolezen starejših ljudi. Skoraj vsaka druga ženska in vsak peti moški po 50. letu si bo do konca življenja zlomil kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze. Ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti. Najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk ali roka tik nad zapestjem. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva število takšnih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo.

Merjenje kostne gostote – UZ petnice
Preden se kost zlomi, osteoporoza ne povzroča nobenih težav, zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Edini način, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, je merjenje mineralne kostne gostote. Merimo jo s posebno napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Metoda je varna, saj je sevanje izrazito majhno, kar 10- do 15-krat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju pljuč. Meritev je opravljena v nekaj minutah, neboleče in zelo natančno. S to meritvijo lahko odkrijemo osteoporozo pred pojavom zlomov in napovemo, kakšna je nevarnost zloma. S ponovnimi meritvami ocenimo izgubo kostne mase v določenem časovnem intervalu ali pa spremljamo učinek zdravljenja osteoporoze.

(Povzeto iz knjižice Vse kar moram vedeti o osteoporozi, avtorja doc. dr. Tomaža Kocjana, dr. med.)

Več o osteoporozi si lahko preberete TUKAJ.