Čebele v septembru iščejo še zadnjo letošnjo pašo

Čebelarski nasveti Viktorja Svetlina za mesec september

Julij in avgust sta za nami. Sicer počitniška meseca za čebelarje nista povsem takšna, kajti čebele ne poznajo koledarja niti rednih letnih dopustov, saj jih vodijo naravne zakonitosti.

Sredi dela, ravno v času, ko je točil sladico v flaške, smo se podali do čebelarja Viktorja Svetlina, da nam zaupa nasvete pri čebelarjenju v mesecu septembru, saj se narava umirja, prav tako je mimo večja vročina. Dnevi se krajšajo, lahko pa so še prijetno topli. Narava zdaj čebelam ponuja več kot v vročem julijsko-avgustovskem obdobju. Dovolj je predvsem cvetnega prahu, medičine in mane pa je le še za posladek. Ponudbo obogati bližnja njiva, posejana z ajdo, s sončnicami ali z drugimi medovitimi poljščinami. 

»Čebelarji moramo čebeljim družinam za prezimovanje poleg zadostnih količin medu priskrbeti tudi zadostne količine cvetnega prahu. Pelod namreč vsebuje vse sestavine, ki jih čebele potrebujejo za svoj normalen razvoj. Čebele, ki nimajo dovolj cvetnega prahu, se hitreje fiziološko starajo, njihova življenjska doba je krajša, manj so odporne proti boleznim in slabše prenašajo nizke temperature", pravi Viktor Svetlin,» in doda: »Zato je sedaj še vedno čas za preprečevanja ropa, odstranitev neprimernega medu, dopolnitev zimske zaloge hrane in kontrola družin, ki smo jim zamenjali matico.«

Smo v mesecu septembru, ko se dnevi občutno krajšajo, večeri pa so vse daljši. Čebele se že počasi pripravljajo na dolgo zimsko obdobje, tako da v naravi pobirajo še zadnje količine medičine in cvetnega prahu. Dobrodošlo jim je vse od pozne mane, nektarja jesenskega cvetja do sladkega soka zrelega sadja, ki ga je sedaj obilno v naravi. Nekatere družine si pomagajo s tem, da uberejo kriva pota in si pri nabiranju zimskih zalog pomagajo tudi z ropom.

Čebelja družina je septembra že pripravljena na zimo, zato potrebuje predvsem mir. Življenjska doba čebel, vzrejenih od polovice septembra naprej, se vidno krajša. Končuje se obdobje goste naseljenosti panjev. Množica starih čebel brez dlačic še stika po okolici in išče vire sladkobe. Zadovoljne so z vsem, kar najdejo, še najbolj pa jih mikajo medene zaloge oslabelih družin, ki se niso sposobne obraniti. Brezmatičnost, izčrpana matica, bolezen, posledice varoze ali nepravilen poseg čebelarja tudi povzročajo rope.

Septembra matica zelo zmanjša zaleganje. Vsakršno pospeševanje zaleganja z dražilnim krmljenjem čebel je brez potrebe, kajti zadnje zaležene generacije čebel so kratkega življenja in zime ne preživijo. Ob morebitnem zdajšnjem krmljenju čebel samo pospešujemo razvoj varoe, ki se v zalegi pospešeno množi in si s tem ustvarja dobro izhodišče za bojni pohod v naslednjem letu. Opozarjamo vse čebelarje, naj bodo pozorni na prisotnost varoje v panju. Redno je potrebno kontrolirati odpad varoje na vstavljenih vložkih ter v skladu z dobro čebelarsko prakso izvajati zatiranje tega škodljivca.

»Pred zadnjim krmljenjem je potrebno čebelje družine temeljito pregledati, ugotoviti njihovo stanje in urediti čebelje gnezdo. Če ima družina slabo matico, je sedaj zadnji čas da to zamenjamo. To so matice katerih družine imajo slabo zalego, slab čistilni nagon, poapnelo zalego, slab obrambni nagon …«, pove Viktor.

»V kolikor najdemo slabiča, ga likvidiramo. Boljše je zazimiti manjše število močnih in zdravih družin in te uspešno prezimiti, kot pa imeti spomladi probleme s slabimi družinami. V kolikor smo v panju tekom priprav čebelje družine za zimo odkrili med, ki je posledica mane, ga moramo obvezno odstraniti. Tega čebele napravijo iz sladkih izločkov nekaterih vrst listnih uši. Po vsebnosti mineralov je odličen za človeka, vendar je kot zimska hrana povsem neprimeren za čebele. Takšen med bomo prepoznali po tem, da ga čebele ne zapirajo z voščenimi pokrovci in da se hitro kristalizira.«

Zato je za čebelarje najlažje, da takšen med iztočijo v prvih 14. dneh po medenju. V kolikor ga ne morejo iztočiti, ga lahko uporabijo naslednje leto spomladi, kajti tedaj ne bo škodil čebelam. Preden končajo z delom in zaprejo panj, morajo približno oceniti koliko kilogramov medu ima družina. V kolikor so večji del zimske hrane dali že v mesecu avgustu, jih čaka sedaj lahko delo.

Varoja

Skozi ves mesec september lahko glede na napadenost izvajajo zatiranje varoj z mravljično kislino. Način zatiranja je potrebno prilagoditi podnebnim in pašnim razmeram na določenem območju. Pri tem morajo paziti, da temperature niso nižje, kot 12 stopinj C, saj se tu učinkovito delovanje mravljične kisline preneha.

NAJ MEDI!