Biološki odpadki ne sodijo v črn ali rumen zabojnik

Ločevanje odpadkov se je v sodobni slovenski družbi že dodobra zasidralo v posameznikov življenjski slog, mlajše generacije so pri ozaveščanju o pravilnem ločevanju še bolj samozavestne in zagnane. Tokratno besedo namenjamo biološko razgradljivim odpadkom, za katere je bolj kot ne znano, da se ob odlaganju iz njih proizvaja metan in ostali toplogredni plini, kar je za okolje zelo obremenilno.

K bolj skrbnemu ločevanju biološko razgradljivih odpadkov je prispevala Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur.l. št. 39/2010), ki med drugim prepoveduje mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki. Kar pomeni, da biološki odpadki ne smejo biti prisotni v zabojniku za mešane (črn) odpadke niti v zabojniku za embalažo (rumen). Ločevanje je obveza vsakega gospodinjstva, izvajalec javne službe pa mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje.

Vsako leto Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o. pripravi poročilo o ravnanju z odpadki. Rezultati za leto 2015 izkazujejo, da se količina zbranih bioloških odpadkov počasi, a vztrajno dviguje nad 5 tisoč ton letno.

Iz podatkov so izločeni uporabniki, ki v hišnih kompostnikih predelujejo tudi biološko razgradljive odpadke.

ODLOČITEV JE VAŠA: HIŠNI KOMPOSTNIK IN/ALI RJAVI ZABOJNIK?
Gospodinjstvom sta na voljo dva povezujoča se pristopa odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, in sicer odlaganje v rjave zabojnike in odlaganje na kompostnik. Najenostavnejši način obdelave ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov je kompostiranje, s končnim ciljem pridobiti novo uporabno organsko snov – kompost.

Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o. kot izvajalec občinske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v prvi vrsti spodbuja uporabo kompostnikov na vseh območjih, predvsem pa na tistih, kjer se v skladu s predpisi posameznih občin ne izvaja ločenega zbiranja bioloških odpadkov.

Odpadki, ki so primerni za kompostiranje, so:

• rože
• plevel
• kavna usedlina
• filter vrečke
• pokvarjeni prehrambeni izdelki
• gnilo sadje
• stelja malih rastlinojedih živali
• trava
• listje
• stara zemlja lončnic
• zelenjavni in sadni olupki vseh vrst
• jajčne lupine
• kuhani ostanki hrane
• papirnati robčki in brisače

Odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, uničijo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi, niso primerni za kompostiranje:

• maščobe
• ostanki tekstila
• mačji in pasji iztrebki
• plenice
• vsebina vrečk za sesalnike
• zdravila
• plastika
• steklo
• kovina
• keramika
• kosti
• oblanci in žagovina obdelanega lesa

Na tej točki je pomembno poudariti, da vsi biološko razgradljivi odpadki (kot so meso, kosti) niso primerni za kompostnik ali gnojišče in bodo v primeru, da nimate rjavega zabojnika, romali v mešane odpadke, kar pa ni pravilno.

KOMPOST POVEČA KAKOVOST IN STABILNOST ZEMLJIŠČA
Kompost je humusu podobna snov, ki nastane s kompostiranjem in ustreza kakovostnim zahtevam predpisa, ki ureja vnos rastlinskih hranil v tla. Kompost je biološko stabilen, higieniziran, brez motečih vonjav in bogat z organsko snovjo. Najpomembnejša vloga uporabe komposta je v bogatenju zemljišča z materialom, ki predstavlja hrano živim organizmom zemljišča ter poveča njegovo kakovost in stabilnost.

Biološko razgradljivi odpadki se skladno z Uredbo ne smejo odlagati na odlagališča, pač pa jih je potrebno ustrezno predelati. Odpadki, ki jih zberemo v okviru javne službe ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki, so predani v predelavo v kompostarno, kjer so predelani v kompost. Tako pridobljen kompost se nato koristno uporabi na primer za zasajanje površin po gradnji ob avtocestah ipd.

UPOŠTEVATE PRAVILA KOMPOSTIRANJA DOMA?
Kompostnik za kompostiranje bioloških odpadkov sme biti postavljen na primernem mestu v skladu z veljavnimi predpisi o vplivnem območju za gradnjo objektov. 

Lociran mora biti na parceli povzročitelja odpadkov, na zračnem mestu, ki preprečuje zadrževanje in širjenje vonjav iz kompostnika. 

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti ter kompostnik primerno pokriti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnika. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

Odvozi rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa na štirinajst dni. Uporabniki rjavih posod lahko biološko razgradljive odpadke (kot je na primer vrtni odrez) kadar koli brez dodatnih stroškov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob.

Več o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki lahko najdete na naši spletni strani www.jkp-prodnik.si.