Alzheimer caffe: Živeti z demenco v demenci prijaznem okolju
V Knjižnici Domžale je v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale v četrtek, 17. novembra 2016, potekal pogovori o demenci. Gost tokratnega pogovora je bil David Krivec univ. dipl. sociolog sicer tudi generalni sekretar Spominčice, slovenskega združenja za pomoč pri demenci. Pogovor je pripravila in vodila Cveta Zalokar.
"Eden izmed najpogostejših znakov Alzheimerjeve bolezni, še zlasti v začetku, je pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Drugi znaki so: pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov; neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj; odvisnost od spominskih pripomočkov ali odvisnost od družinskih članov pri opravilih, ki jih je človek prej počel samostojno", je dejal gost večera David Krivec, ki je s projiciranjem na platno in pogovorom popestril večer.
Ob skrbi za osebo z demenco so svojci izpostavljeni hudim težavam tako fizičnim, čustvenim, finančnim obremenitvam in tako pogosto izgorevajo ob skrbi za osebo z demenco. Možgani so center našega mišljenja, čustvovanja in nadzirajo vse telesne funkcije. Zaradi bolezni lahko pride do motenj v delovanju možganov. Med pogoste bolezni možganov spada tudi demenca. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb na možganskih celicah. Medicina še ne pozna niti vzroka niti načina zdravljenja te bolezni. Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 2/3 demenc.
"Na svetu je več kot 44 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, v Sloveniji pa več kot 32 tisoč. Zanje skrbi vsaj trikrat toliko ljudi. Demenca traja od 10 do 15 let in je z vidika javnega zdravstva ena najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo, zato mora postati ena od prioritet javnega zdravstva. Takoj ko opazite prve znake bolezni, obiščite zdravnika, ki bo presodil, ali gre za demenco ali kako drugo bolezen. Zdravnik specialist, psihiater ali nevrolog bo opravil pregled, postavil diagnozo in predpisal zdravila, ki so najučinkovitejša v zgodnji fazi bolezni. Svojci osebe z demenco čimprej potrebujejo čim več informacij o poteku bolezni in o tem, kako z osebo z demenco ravnati. Informacije lahko poiščete pri SPOMINČICI: na svetovalnem telefonu 059 305 555, v skupini za samopomoč v vaši bližini ali obiščete našo spletno stran: www.spomincica.si." je dejal David Krivec.
Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 je bila podpisana 23. maja letos. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je podpisala nacionalno strategijo, za katero so dali že leta 2009 pobudo trije člani združenja Spominčica. Pred njimi je sedaj uresničitev ciljev iz strategije. S skupnim sodelovanjem vseh, ki delajo na področju demence, bodo lažje uresničili vse zapisano v njej, z njo pa se Slovenija pridružuje večini članic Alzheimer Europe. Ob tej priložnosti so na ministrstvu pripravili tudi posebno novinarsko konferenco.
V pogovoru so se dotaknili tudi pomen družabništva. "Družabništvo je ena izmed novejših aktivnosti Spominčice, ki je zaživelo v juniju 2015 v okviru evropskega projekta Živeti z demenco doma. Njen temeljni namen je družinam, ki skrbijo za osebo z demenco na domu, z obiski pomagati pri premagovanju časovnih, osebnih in drugih stisk, ki bremenijo svojce", je v zvezi s tem povedal David Krivec in dodal: "Poslanstvo družabnika je, da z osebo z demenco aktivno preživlja prosti čas glede na njegove zmožnosti in interese, mu nudi kratkotrajno varstvo in na ta način prispeva k uresničevanju čim daljšega ohranjanja samostojnosti, gibljivosti in kognicije v domačem okolju, kar je tudi eno izmed priporočil Alzheimer Europe. Za družabnika se najpogosteje odločijo osebe, ki jih delo s starejšimi ljudmi veseli, osebe, ki želijo pridobiti nove izkušnje na svojem poklicnem področju ali osebe, ki preprosto hočejo delovati v dobrobit družbe".
Še veliko več smo slišali v pogovoru in sicer: Kako to, da bolniki z demenco nimajo registra; Ali bi tako skupino družabnikov lahko izšolali tudi v Domžalah … kar si lahko ogledate v zgornjem videu.
