Alzheimer caffe: Demence in Alzheimerjeva bolezen

V Knjižnici Domžale je v četrtek, 22. januarja 2015, v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale, potekal pogovor o demenci. Tokrat je Cveta Zalokar predstavila knjigo Demence in Alzheimerjeva bolezen. Knjiga dr. Nore Graham in dr. Jamesa Warnerja govori o globalnem problemu bolezni, ki lahko prizadene vsakogar. Priročnik o demenci z dragocenimi napotki za bolnike in oskrbovance je izšel pri založbi eBesede, katere član je bil tudi na predstavitvi knjige, ki smo jo obiskovalci po pogovoru lahko tudi kupili.

Cveta Zalokar je tokrat kar sama prevzela voditeljstvo in odgovarjanje na vprašanja ter povzetke po knjigi. Tako smo izvedeli, kakšna je razlika med pozabljivostjo in demenco. S staranjem namreč ljudje pogosto postanemo pozabljivi. Ne le starejši, tudi mlajšim se dogaja, da pogosto pozabljajo stvari, še posebej kadar so zamišljeni, utrujeni ali preveč obremenjeni. Čisto normalno je, če kdaj pa kdaj pozabimo, kam smo dali kako stvar, ali kje smo pustili ključe avtomobila. Tako pozabljanje je sicer neprijetno, vendar pa nas ne ovira preveč. Če pa se pozabljanje stopnjuje, je to lahko prvi znak bolezenskih sprememb, ki mu pravimo demenca. Bolniki z demenco ne pozabijo le, kje je kakšna stvar, ampak tudi zakaj se ta stvar sploh uporablja. Pozabijo ime prijatelja in ga ob srečanju niti ne prepoznajo. Ne spomnijo se niti tega, kaj so počeli pred eno uro. Ne le, da občasno kako stvar založijo, stvari spravljajo na nenavadna mesta, npr. časopis pospravijo v hladilnik …

Demenca je zmanjšanje duševnih zmožnosti, ki navadno napreduje počasi in pri katerem lahko pride do okvare spomina, mišljenja, presoje in zmožnosti usmerjanja pozornosti in učenja ter do propadanja osebnosti.

Demenca se lahko razvije nenadoma pri mladih ljudeh, kadar huda poškodba, bolezen ali strup, npr. ogljikov monoksid, uniči možganske celice. Demenco lahko povzroči več kot sto različnih bolezni, najpogostejši vzrok pa je Alzheimerjeva bolezen, ki je vzrok skoraj 60% vseh demenc. Dokaj pogosta je tudi demenca zaradi bolezni možganskega žilja, redko pa jo povzročajo hormonske motnje, tumorji ali okužbe.

Pri ljudeh, starejših od 60 let, se bolezen navadno razvija počasi. Kljub temu demenca ni normalen pojav staranja. Staranje pri vseh ljudeh povzroča v možganih spremembe, zaradi katerih ljudje nekoliko izgubijo spomin (še posebej kratkoročni spomin) in se niso zmožni več hitro učiti. Te normalne spremembe ne vplivajo na zmožnosti normalnega delovanja. Demenca je veliko resnejše zmanjšanje duševnih sposobnosti, ki se sčasoma slabša. Ljudje, ki se starajo, utegnejo normalno pozabiti kake podrobnosti, medtem ko lahko ljudje z demenco pozabijo v celoti nedavne dogodke.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Kaj povzroča Alzheimerjevo bolezen, zaenkrat še ne vemo, vendar so ugotovili, da so pri tem pomembni dednostni dejavniki ter še nekateri drugi dejavniki, ki jih delimo na zanesljive, kot so visoka starost, genetski vzroki, Downov sindrom in na nepotrjene, kot so poškodba glave, kakšne stvari iz okolja, kot so aluminijevi ioni v pitni vodi, pesticidi, počasni virusi …

Na pogovoru smo slišali še marsikaj o domovih za ostarele, ki nimajo dovolj kadrov in posebnih prostorov za tovrstne bolnike, kateri pa imajo to možnost, pa so astronomsko dragi, tudi čez 1.500 evrov na mesec.

Cveta Zalokar je celo dejala, da bi bilo lepo povabiti na naslednji Alzheimer caffe tudi župana občine Domžale Tonija Dragarja in tudi koga iz Centra za socialno delo, saj je podala idejo, da bi ob tolikih nezaposlenih medicinskih sestrah, lahko dobil prostor kjer bi ustanovili vrtec za odrasle, kar nikakor ni nora ideja. Zjutraj ko grejo svojci bolnika z demenco v službo, bi le tega predali v varstvo v vrtec za odrasle, popoldne pa bi ga po službi ponovno vzeli domov.

Polna dvorana obiskovalcev je dokaz, da je ta pereč problem lahko praktično na pragu vsakega doma, zato bo nujno kaj ukreniti tudi v to smer.