Ali res vsi odgovorno pristopamo k varnosti v prometu?

Spet je prišel čas, ko se odpravljamo na cesto v vseh oblikah. Ali udeleženci v prometu (pešci, kolesarji in vozniki) zmoremo spremeniti svoje navade, vedenja in ali vsi odgovorno pristopamo k prometno varnejšim rešitvam?

Pišem o izkušnjah v prometu z učenci, učenci kolesarji in starši otrok, ki hodijo v vrtce in šole, katere sem imel možnost pridobiti v 13 letih poučevanja na šoli in ukvarjanja s prometno vzgojo. Vsak člen v prometni verigi ima pomemben delež, tako tudi mi ne bežimo od odgovornosti in pomembnosti našega dela v vzgoji in izobraževanju v cestnem prometu, kot verjamem tudi starši otrok in ostali udeleženci v prometu ne.

Izobraževalni zavodi na različne načine opravljamo svoje poslanstvo vzgoje v prometu. Sodelujemo z občinskim Svetom za preventivo in varnost v prometu, organiziramo prometne akcije v katerih izobražujemo, se pogovarjamo o prometu tako z učenci, starši in krajani v okolici. Lahko povem, da se opravi veliko dela in pridobi veliko izkušenj, ki pozitivno vplivajo na prometno varnost sedaj in se bo poznalo tudi v prihodnosti. Ali je to dovolj?

Svet za preventivo podpira naša delovanja na šolah, ker celostno (učenci, starši, člani Sveta staršev ter učitelji) vodimo prometno vzgojo in akcije z željo, da bi otroci peš ali s kolesom in kolesarsko čelado hodili v šolo, vsi pravilno uporabljali varnostni pas pri vseh prevozih in, da lahko z učenci hodimo ven iz šole po kraju (npr. pustna povorka, sprehod ob Kamniški Bistrici, ogled prireditev …). Ali je to dovolj?

Želim izpostaviti, da imamo po šolah vzpostavljeno prometno izobraževanje v vseh triadah (enako je v vrtcih), v petem razredu OŠ pa otroci opravljajo kolesarski izpit, katerega cilj je, da vsak učenec lahko varno in pravilno vozi kolo v prometu. Seveda je to načrtovano dolgoročna in se začne že v zgodnji fazi izobraževanja v vrtcu in se nadaljuje v šoli. Ali je to dovolj?

Izpostavim lahko tudi primer kolesarskega izleta z učenci vseh petih razredov Osnovne šole Preserje pri Radomljah v Domžale in nazaj. Tega opravijo skupaj s svojimi prometnimi mentorji in razredniki po opravljenem izobraževanju za kolesarski izpit. To je samo en primer prakse pedagoškega dela. Takšen izlet je potrebno skrbno načrtovati in pripraviti vsakega učenca na pravilno in varno vožnjo s kolesom. Krožna pot vsebuje večino prometnih situacij, ki so v naši občini, obišče se tudi nekatere kulturne znamenitosti naše občine. Že skoraj 10 leto so v mesecu maju in juniju občani opazili, ko v treh dneh v Domžale prikolesari približno 80 petošolcev iz Radomelj na zaslužen sladoled. Ali je to dovolj?

Opazil sem, da se je v zadnjih letih razvil pozitiven odnos do kolesarjev v mestu in, da mesto Domžale z okolico postaja kolesarju prijazno z varnejšimi potmi. Zarisi kolesarskih stez ali obvestil na cesti so postali del prakse in to zelo uporabne, saj so vse te poti, ki jih lahko izberemo usmerjene na varno povezavo – kolesarsko stezo/pot ob Kamniški Bistrici. Opazil sem tudi, da se učenci kolesarji sedaj počutijo varnejše. Ali je to dovolj?

Šole imajo vizijo in usmerjajo učence v to, da bi peš ali s kolesom in kolesarsko čelado prihajali v šolo, nekateri postopoma zmanjšujemo prevoze otrok, ki bivajo od šole manj kot 4 km oddaljeni, kar je v današnjem času redkost, vendar nujno, da otrok ne »okrademo« prometnih izkušenj po varnejših poteh, ki pa niso vedno krajše poti. Za takšen korak je potrebno sodelovanje vseh, to je šole, staršev, Sveta za preventivo in občine. Starši moramo vedeti, da je naša odgovornost, da otroka pripravimo na varno in odgovorno udeležbo v prometu, seveda letom in zrelosti primerno. Če potrebujemo informacije kako to storiti, sem prepričan, da nam bodo v vrtcu in šoli pri tem pomagali. Ali je to dovolj?
Želimo si še nadaljnjo izgradnjo kolesarskih stez, zarisov poti in vsakršen trud vseh nas in da bi se o problemih, ki so in prihajajo pogovarjali še naprej. V takih pogojih slišimo praktične vsakodnevne težave in že v času pogovora pridemo do nekaterih rešitev. Vsakomur želim, da najprej začne pri sebi in se zaveda svojega vedenja v prometu in svojih nalog za varnejšo prometno varnost. Da, če to nalogo res opravim, to je po mojem mnenju dovolj!

Uroš Križanič, nekdanji glavni prometni koordinator in vodja prometne vzgoje na OŠ Preserje pri Radomljah, član Sveta za preventivo občine Domžale, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale