40 dni brez alkohola – osebna izpoved zdravljenega alkoholika

Od 14. februarja do 30. marca 2024 poteka preventivna akcija 40 dni brez alkohola. Z geslom „VIR VESELJA IN POVEZANOSTI“ organizatorji poudarjajo pomen številnih talentov in darov, ki jih ima vsak izmed nas in so vir našega veselja. Preko njih se povezujemo in preko njih spoznamo nove ljudi. Talenti in darovi krepijo našo edinstvenost. Povezujejo nas z domačimi in prijatelji ter so pomembna podpora posamezniku, da se odloči za zmanjšano pitje alkohola.

Pogovarjali smo se ozdravljenim alkoholikom gospodom Marjanom Drčarjem, kateri nam je za naš portal zaupal svojo pot od začetka alkoholizma do danes. Svojo zgodbo z uživanjem alkohola je zaključil pred več kot dvajsetimi leti. Danes deluje kot laični delavec programa Vrtnica pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan. Njegovo poslanstvo zajema pomoč ljudem, ki trenutno stojijo v čevljih v katerih je sam stal pred več kot dvema desetletjema. Zgodba je navdihujoča, emocionalna in polna življenjskih lekcij.

Kdaj ste prepoznali, da je pitje alkohola prešlo neke normalne meje?

Sem Marjan Drčar zdravljen alkoholik, doma pa sem iz Gradišč pri Lukovici. Prvič sem bil pijan že pri rosnih 13 letih. Moje pitje pa se je iz leta v leto samo stopnjevalo. Pri svojih 25 letih sem bil že dobro zapit oziroma odvisen od alkohola. Takrat se tega še nisem zavedal. Telo pa je potrebovalo vedno več alkohola, tako sem pri 30 letih bil že popoln odvisnik.

Kako je pitje vplivalo na odnose v družini in med prijatelji?

Vedel sem da imam težavo z alkoholom, kako rešiti ta problem pa nisem vedel. Ker se je moj alkoholizem samo stopnjeval je bilo doma veliko prepirov z ženo. Večkrat sem jo tudi udaril in pristal v priporu do iztreznitve. Sin me je večkrat prosil: “ata nehaj pit”. Zaradi mojega vedenja ga je bilo sram pred sošolci. Pomagale niso nobene prošnje. Družina že zdavnaj ni bila več na prvem mestu, ampak je bil alkohol. Zaradi vedno pogostejših prepirov z ženo, je imel sin posledično težave z učenjem. Nekega večera pa mi je žena po prepiru zaprla vrata in tako sem postal brezdomec.

Ali ste se sami lotili iskanja pomoči ali so vas usmerili drugi ter kakšna je bila ta pot od informiranja, ukrepanja, zdravljenja in ozdravitve?

Nekaj let sem bil tako brezdomec v Domžalah, nato pa sem odšel na obalo v Portorož. Kot brezdomec sem na topli obrok hodil v cerkev in tam spoznal župnika Očeta Franca Prelca. Vsi so ga klicali Oče Franc. Po nekaj tednih prihajanja na topli obrok je dejal (bila sva dva, moj prijatelj Tomo s katerim sva skupaj popivala po Domžalah) “Fanta jutri je v učilnici za verouk skupina anonimnih alkoholikov, prosim udeležita se te skupine ali pa ne prihajajta več na topli obrok, storita nekaj zase”.

Ustrašil sem se, kaj pa sedaj? Obljubila sva da bova šla v to skupino. In res sva šla, sicer pijana in v vrečki sva imela še nekaj steklenic vina. Ob tem srečanju anonimnih alkoholikov sem spoznal ljudi, ki so to odvisnost že nekako premagali in ostajajo trezni. Zaželeno je bilo več obiskov in potem vidiš ali je to zate. Mene je ta duh anonimnih alkoholikov pritegnil. Tudi na prigovarjanje voditeljice AA: “Marjan, Tomo nehajta piti bosta videla kako lepo življenje vaju čaka”. Meni pa je bilo to življenje lepo saj drugega nisem poznal, imel pa sem željo po spremembi načina življenja. Pred Sv. Martinom je voditeljica skupine AA spet “težila” naj nehava piti. Ker sem imel že dovolj vsega tega teženja iz vseh strani, sem se odločil, da res preneham piti ampak jaz bom odločil kdaj, saj imam kot alkoholik zadnjo besedo. In res, en dan pred Martinovanjem sem prenehal s pitjem alkohola, to je bilo leta 2003.

Kako gledate na življenje po ozdravitvi?

Danes mineva že več kot dvajset let moje treznosti in sedaj razumem, kaj je to lepše življenje o katerem je govorila voditeljica skupine AA. Življenje brez alkohola je res krasno, postal sem drugi človek, za mene je bilo to novo rojstvo. Takrat nisem vedel kaj je notranji mir. Danes to vem in če mi ta moj notranji mir kdo ogroža, tega več ne dovolim. Vsi, ki bi kakorkoli ogrožali moje trezno življenje niso več zaželeni v moji bližini. Pot osebne rasti je bila dolga in še danes se trudim biti boljši.

Ponosen sem na svoje trezno življenje, saj sem vse tisto kar mi je alkohol obljubljal dosegel trezen.

Predstavitev programa Vrtnica

Vrtnica pa je nastala ravno zaradi mojega prijatelja Tomota in mene. Eno nedeljsko jutro pri zajtrku v župnišču sva Očetu Francu povedala, da bi rada pomagala brezdomcem do njihove treznosti. Z veseljem je sprejel idejo in nama dal na razpolago prostore pod cerkvijo. Na začetku je bilo vse bolj po “partizansko”, dokler nismo vstopili pod okrilje Zavoda Karitas Samarijan in dokler se nam ni pridružila tudi strokovna vodja program, midva pa sva postala laična delavca na programu Vrtnica.

Program je visokopražni, saj zahteva popolno abstinenco. Namenjen je osebam, ki so v fazi zasvojenosti z alkoholom in tudi zagotavljanju podpore osebam, ki jim bolnišnično zdravljenje ne zadostuje – v tem primeru kot podaljšana rehabilitacija. V Bertokih imamo pisarno, prostore za skupinske dejavnosti in stanovanjsko skupnost druge faze.

Stanovanjska skupnost prve faze programa imamo v Truškah, kjer je prostora za 8 uporabnikov. Zagotavljamo skupinsko urejanje življenja z bivanjem v stanovanjski skupnosti. V drugo fazo uporabniki preidejo po dopolnjenih devetih mesecih bivanja v prvi fazi programa. Skupno traja bivanje v skupnosti 18 mesecev, nadaljuje pa se v fazi reintegracije.

Stanovanjsko skupnost vodijo in usmerjajo strokovni kader ter laični delavci. Uporabniki pod vodstvom terapevta vodijo gospodinjstvo, urejajo okolico hiše, skrbijo za živali, pomagajo in izvajajo razna vzdrževalna dela, obdelujejo vrt in njivo. Pomemben del osebne rasti in rehabilitacije pa je tudi skupina samopomoči, individualni razgovori, bibloterapija (prebiranje gradiv in pogovor v skupini o prebranem), delamo po korakih anonimnih alkoholikov.

Življenje v skupnosti oblikuje hišni red in pravilniki, ki se jih morajo uporabniki držati.

Osnovni cilji programa so:

• da uporabniki vzpostavijo abstinenco z nudenjem različnih oblik pomoči,
• uporabnikom nuditi osebno, psihološko in socialno podporo,
• uporabnikom nuditi možnost skupinskega urejanja lastnega življenja, medsebojne podpore, pridobivanju higienskih navad, skrbi za lastno življenje,
• da uporabniki zgradijo pozitivni samopodobo,
• da uporabniki pridobijo socialne veščine, delovno sposobnost in delovne navade,
• pomoč uporabnikom pri urejanju odnosov z matično družino, otroci,
• motivirati uporabnike, da vztrajajo in nadaljujejo program socialne reintegracije,
• pri nudenju pomoči uporabnikom laične terapije, socialno-delavskega pristopa in zakonske in družinske terapije,
• informiranje javnosti o problematiki alkoholizma in posledicah, ki jih le ta pusti na zdravju posameznika, njegovih družinskih odnosov in socialni mreži,
• sodelovanje v mreži z javnimi in nevladnimi organizacijami, ki uporabnikom nudijo storitve in pomoč.

****************************************************************************************************************

Preventivna akcija 40 dni brez alkohola je simbol skupnih prizadevanj za zmanjšanje posledic prekomernega uživanja alkohola.

V akciji lahko sodelujete sami ali kot družina, skupnost, društvo … Sodelujete tako, da vsaj v času trajanja akcije ne uživate in drugim ne ponujate alkoholnih pijač.

Avtor: Lara Peršl; Foto: Zavod Karitas Samarijan