21. oktober je že več kot tri desetletja posvečen enemu najbolj prepoznavnih in vsestranskih sadežev – jabolku. Svetovni dan jabolk je bil razglašen leta 1990 na pobudo britanske okoljevarstvene organizacije Common Ground, ki je želela opozoriti na pomen jabolka v prehrani ter poudariti njegove številne koristi za zdravje.
Slovenska samooskrba s sadjem pada Stopnja samooskrbe s sadjem v Sloveniji je bila lani 27-odstotna, kar pomeni, da doma pridelamo le približno četrtino sadja, ki ga zaužijemo. V zadnjih dveh desetletjih je ta delež močno nihal – najvišji je bil leta 2000 (66 %), najnižji pa leta 2021 (14 %). Na letino močno vplivajo vremenske razmere, zato so razlike med posameznimi leti velike. Lani je bila razpoložljiva količina sadja 143 kilogramov na prebivalca.
Več kot šest milijonov jablan V slovenskih sadovnjakih je lani raslo kar 6,2 milijona jablan – od tega 93 % v intenzivnih sadovnjakih, preostalih 7 % pa v ekstenzivnih oziroma kmečkih nasadih. V intenzivnih nasadih so pridelali skoraj 51.000 ton jabolk, v ekstenzivnih pa še 17.000 ton, kar skupaj pomeni več kot 68.000 ton pridelka.
Uvoz še vedno presega izvoz Kljub solidni pridelavi pa Slovenija z jabolki ostaja neto uvoznica. Lani smo uvozili 17.318 ton jabolk v vrednosti 8,4 milijona evrov, največ iz Hrvaške. Izvozili smo jih 12.452 ton v vrednosti 4,6 milijona evrov, pri čemer je bila Avstrija naš glavni izvozni trg.
Cena in dostopnost jabolk Za kilogram tega priljubljenega sadeža je bilo lani v trgovini treba odšteti v povprečju 1,49 evra . S povprečno mesečno neto plačo smo lahko kupili 1.024 kilogramov jabolk, kar je bilo več kot dvakrat toliko kot pred 30 leti. Povedano drugače – za en kilogram jabolk je bilo lani treba delati povprečno 10 minut.
Ob svetovnem dnevu jabolk se tako znova spomnimo, da jabolko ni le simbol zdravja, temveč tudi pomemben del slovenske kmetijske tradicije – in da bi lahko z večjo samooskrbo poskrbeli, da bi domača jabolka še naprej ostala stalnica na naših mizah.
Vir: SURS
Related
