Za čisto pitno vodo je pomembno tudi redno vzdrževanje vseh objektov

Voda je dragocena dobrina. Se tega zavedamo? Zagotovo ne dovolj! Tega se veliko bolj zavedajo tisti ljudje, ki čutijo pomanjkanje, zato je vsaka kapljica vode za njih dragocenost. Slovenci imamo to srečo, da v naše pipe priteka čista pitna voda, kar je za večino nekaj samoumevnega, malo manj se pa zavedamo, da je za ta privilegij, ki ga imamo na voljo 24 ur na dan, potreben določen sistem. Ta sistem je potrebno redno vzdrževati in obnavljati. Le tako nam bo ta dobrina na voljo tudi v bližnji prihodnosti, v nasprotnem primeru se lahko od tega poslovimo. Da bi izgubili ta privilegij, se zagotovo ne želi nihče. Kajne?

Da bi svetovno javnost opozorila na pomen vode in dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami, je leta 1993 Generalna skupščina OZN 22. marec razglasila za svetovni dan voda. Letošnji slogan je “Voda za vse”, zato se izpostavljajo predvsem možnosti dostopa do čiste pitne vode in do ustreznih sanitarij za vse ljudi. To pa so pravzaprav tudi cilji trajnostnega razvoja: do leta 2030 vsem zagotoviti tako dostop do pitne vode in sanitarne ureditve kot tudi trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.

Voda je nenadomestljiva dobrina; od nje sta odvisna kakovost našega bivanja in obstoj življenja samega. Je nujno potrebna za življenje in je vir številnih človekovih dejavnosti. Da smo stalno oskrbovani z vodo, je pomembno to, da imamo urejen sistem, ki nam vodo iz vodnega vira pripelje v hišo, po uporabi pa, da po drugi poti odteče in to tako, da je poskrbljeno za čisto in varno okolje. Kot smo že omenili v uvodu, je za ta sistem, ki nam omogoča to dobrino, potrebna vsakodnevna skrb, kar pomeni redna vlaganja v obnove in vzdrževanje. Med pomembnimi členi v verigi, ki nam do naših pip dostavljajo vodo, je tudi vodohran – vmesna postaja med vodnim virom in pipo.

Vodohran – vmesna postaja med vodnim virom in pipo

Vodohran je poseben zbiralnik za shranjevanje pitne vode, v katerem mora biti vedno zadostna količina vode za zagotavljanje oskrbe uporabnikov in za zagotavljanje požarne varnosti. Kjer je razgiban teren, kjer so griči in hribi, se vodohrani lahko nahajajo na mestih z višinskimi kotami, ki zagotavljajo ustrezen tlak vode v ceveh in s tem uporabnikom primeren tlak na vodovodnih pipah.

Prodnik skrbi za 65 vodohranov, ki se po velikosti zelo razlikujejo

Za zagotavljanje čiste pitne vode se na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica nahaja 65 vodohranov, ki se po velikosti zelo razlikujejo. Iz črpališč potuje voda po vodovodnih ceveh do vodohranov, od tam pa potem do končnih uporabnikov. Seveda je za čisto in pitno vodo potrebna tudi redna skrb za vodohrane, saj le-tako lahko nemoteno zagotavljajo svojo nalogo. Vsi vodohrani se čistijo najmanj enkrat letno, na določena obdobja pa se izvedejo tudi večje investicije.

Čiščenje vodohrana na Kolovcu

Kako poteka čiščenje vodohranov, smo si ogledali tudi sami, saj smo obiskali vodohran na Kolovcu. Skupna kapaciteta tega vodohrana, ki ga tvorita dve celici, je 100 kubikov vode. Voda za potrebe tega vodohrana se glede na nivo črpa iz petih črpališč na območju Kolovca, iz koder se oskrbuje celoten vodovodni sistem Kolovec. Vodooskrbni sistem Kolovec oskrbuje s pitno vodo več kot  6.200 prebivalcev v naseljih Dolenje, Homec, Hudo, Kolovec, Nožice, Preserje pri Radomljah, Radomlje, Rova, Škrjančevo, Turnše in Žiče. Dnevni iztok vode iz vodohrana znaša cca 1000 kubičnih metrov, povprečni pretoki vode pa se gibljejo od 5 do 20 litrov na sekundo. V vodohranu se nahaja še hidroforna postaja, ki služi za povečanje tlaka za višje ležeče hiše, ki so v območju vodohrana.

Čiščenje vodohrana na Kolovcu smo si ogledali z ekipo zaposlenih na Prodniku, ki so zadolženi za vzdrževanje objektov na vodovodnem omrežju. Vsaka celica se opere ločeno, saj na ta način lahko nemoteno z vodo oskrbujejo uporabnike. Preden se lotijo čiščenja posamezne celice, morajo zapreti dotok in počakati, da se celica sprazni oziroma voda porabi. Ko je celica skoraj prazna, se iztok iz nje zapre in odpre iztok iz druge celice. Skozi izpustni ventil se sprazni še preostanek vode in celica je pripravljena za pranje. Zaposleni Prodnika nato celico od vrha do tal sperejo s tlačnim čistilcem. Po potrebi se opravi dezinfekcija s klorom. Ko je celica oprana, se ponovno odpre dotok in vključi črpalke, da priteče voda v celico. Ko se celica dobro izplakne, se zapre izpustni ventil in začne se ponovno polniti. Po istem postopku nato sledi čiščenje še druge celice.

Čiščenje takšne celice traja dobri dve uri. Včasih se na ceveh, stenah in dnu celice nalaga vodni kamen (odvisno od trdote vode območja, kjer se nahajamo), ponekod pa drobni peščeni delci – mivka, ki v vodohran prihaja preko črpalk v vrtinah. Prav zato je posamezna celica narejena tako, da je košara za iztok vode malce višje od dna, da se vsi ti delci usedejo na dno in kasneje s pranjem celic odstranjujejo.

Med čiščenjem preverijo tudi vse vstopne točke v celico, zračnike in izpustne cevi. Prav tako preverijo stene celice oz. v kakšnem stanju je vodotesni premaz celice. Ko je posamezna celica prazna, jo je namreč možno podrobno pregledati in preveriti stanje.

Glede na stanje in na dotrajanost se na določeno obdobje izvedejo tudi večje investicije, med katere spada obnova vodotesnih premazov celic, ki so zgrajene iz armiranega betona, te pa so premazane vodotesnimi in sodobnimi sanitarno neoporečnimi materiali, ki se čez leta obrabijo. Na določeno obdobje je treba obnoviti tudi cevovode, krmilno regulacijsko opremo, sisteme zračenja, kovinske dele.

Funkcija vodohranov je izredno pomembna

Redna skrb za vodohrane je nujno potrebna, saj je funkcija vodohranov ta, da v vsakem trenutku zagotavljajo vodo uporabnikom in hkrati zagotavljati zadostne količine vode za gašenje v primeru požara. V primeru izpada posameznega vodohrana je potrebno nadomestiti njegovo delovanje z drugimi začasnimi ukrepi, bodisi s povečanim črpanjem na vodnih virih bodisi s spremenjenim načinom delovanja ostalih vodohranov, kar zagotavlja Javno komunalno podjetje z daljinskim vodenjem in drugimi ukrepi.

Tako kot redno vzdrževanje in obnove cevovodov je za čisto pitno vodo pomembno tudi redno vzdrževanje vseh objektov, ki jih je na vodovodnem omrežju na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče okoli 200 (poleg vodohranov še črpališča pitne vode, hidroforne postaje, kanalizacijska črpališča in razbremenilniki).

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar