Z aprilom 58 občin z novimi cenami za ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki

Občinski svetniki so v četrtek, 4. aprila 2019, nadaljevali s 3. redno sejo, saj so pred štirinajstimi dnevi največ časa porabili za obravnavo in sprejem proračuna za leto 2019, zato jim je na dnevnem redu ostalo še nekaj točk.

Svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli sklep o povišanju cene programa v Zavodu Dominik Karitas Domžale, le-te bodo lahko pokrile povečane stroške dela in ostale stroške, ki so potrebni za izvajanje programa. Povišanju stroškov dela je botrovala zadnja sprememba v zvezi s plačami v javnem sektorju. Svetniki so v nadaljevanju sprejeli sklep o povišanju cen pomoči na domu ter povišanje cen za ravnanje in obdelavo odpadkov v RCERO Ljubljana. Pri točki volitve in imenovanja so svetniki imenovali nekaj predstavnikov v svete javnih zavodov, sprejeli pa so tudi sklep o imenovanju Cvete Zalokar za direktorico javnega zavoda Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki je delo direktorice opravljala že dosedanji mandat. Na razpisano prosto delovno mesto direktorja Kulturnega doma Franca Bernika sta prispeli dve prijavi, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na seji obravnavala obe vlogi in ugotovila, da zahtevane pogoje iz razpisa izpolnjuje samo en kandidat oziroma kandidatka.

Nove cene za ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki veljajo za 58 občin, ki so vključeno v RCERO Ljubljana

Svetniki so na seji obravnavali tudi nove cene za ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki, saj jih je Svet RCERO Ljubljana na podlagi elaborata z izračunom novih cen obdelave in odlaganja odpadkov za obdobje 2019-2021, ki ga je prejel s strani Snage d.o.o., kot upravljavca RCERO Ljubljana, potrdil februarja letos. Nove cene veljajo za vseh 58 občin, ki so vključene v RCERO Ljubljana, le-te pa so morali sprejeti še občinski sveti občin. Na seji sta elaborat z izračunom novih cen predstavila Marko Fatur, direktor JKP Prodnik d.o.o. in Mitja Praznik iz podjetja Snaga d.o.o. Le-ta je povedal, da je RCERO Ljubljana, ki je pričel obratovati leta 2016, deloval po izračunanih stroških, ki so bili pripravljeni pred obratovanjem leta 2015. Novim cenam obdelave in odlaganja mešanih odpadkov so botrovali naraščanja cen stroškov ravnanja in obdelave teh odpadkov (od začetka obratovanja so se na zviševali za 10% na leto) ter povečanje količine pripeljanih odpadkov v RCERO. Obenem se soočajo tudi s težavo kapacitet za oddajo mešanih komunalnih odpadkov v sežigalnice, kar predstavlja problem na državnem nivoju.

Med samo razpravo so nekateri svetniki izpostavili primerjavo cen komunalnih stroškov z nekaterimi drugimi občinami, pri tem pa so kot primerjavo navedli Ljubljano, pa tudi nekatere druge nam neprimerljive občine. Takšne primerjave je bilo v zadnjem času možno zaslediti tudi v nekaterih medijih. Pa to drži?

Ob primerjavah cen komunalnih stroškov je najprej potrebno pojasniti, da so storitve gospodarskih javnih služb zasnovane tako, da uporabnik plača stroške, ki nastanejo z njihovim izvrševanjem. Zaradi različnih velikosti, gostote poseljenosti občin, kakovosti izvajanja gospodarske javne službe in metod dela nastajajo v občinah različni stroški, zato cen med občinami ni tako enostavno primerjati. Vsekakor primerjava Domžal z Ljubljano s strokovnega vidika ni primerna, saj gre za geografsko in poselitveno zelo različni območji.

Primerjava cen stroška ravnanja z odpadki

Kljub temu, da občine niso primerljive med seboj, pa smo vseeno preverili, kakšna je razlika med cenami storitve ravnanja z odpadki med občinami Domžale, Ljubljano in Kamnik. Tokrat smo naredili pregled cen v zvezi z ravnanjem z odpadki.

Primerjali smo strošek (konkretne račune) na posamezno gospodinjstvo ob uporabi 80-litrskega zabojnika za mešane komunalne odpadke in 80-litrskega zabojnika za biološko razgradljive odpadke, ki ju v Domžalah uporablja največ uporabnikov. Mesečni strošek v občini Domžale je znašal 20,54 evrov, v občini Kamnik 19,82 in v občini Ljubljana 17,44 evra. Strošek na gospodinjstvo v Domžalah je bil primerljiv s stroškom na gospodinjstvo v Kamniku, medtem, ko je strošek v Ljubljani nekoliko nižji, s tem, da je Ljubljana ni primerljiva z Domžalami, saj je tam bolj urbano območje z veliko več večstanovanjskimi stavbami, kar zniža strošek na celotni ravni. Pa vendarle ta nekoliko nižja cena ni bila realna, saj ni pokrivala stroškov ravnanja z odpadki, kar je v letošnjem letu pripeljalo do skorajšnjega stečaja javnega podjetja Snaga d.o.o., ki v Ljubljani izvaja javno služno ravnanja s komunalnimi odpadki, in zato do pripojitve k javnemu podjetju Vo-Ka.

V Ljubljani so bile nizke položnice za ravnanje z odpadki razlog za finančne težave Snage

Ljubljana, s katero se je največkrat primerjalo Domžale in ob tem celo omenjalo, da so tam uporabniki plačujejo tudi trikrat nižje stroške komunalnih storitev kot v Domžalah, se je s prvim marcem soočila s podražitvijo komunalnih storitev in pripojitvijo Snage d.o.o. k Vo-Ka. Snaga se je namreč znašla v finančnih težavah, ki pa niso posledica negospodarnega ali neučinkovitega upravljanja podjetja, ampak dveh objektivnih razlogov, na katere pa Snaga ni imela vpliva. Prvi razlog so bili visoki stroški za oddajo goriva, ki nastajajo v RCERO Ljubljana, drugi razlog pa so bile nizke položnice za ravnanje z odpadki, ki niso pokrivale stroškov izvajanja javne službe. Snaga je sicer lani po prvi oceni poslovala z izgubo v višini 5,7 milijona evrov.

Snaga povišala cene, tudi za obdelavo in odlaganje odpadkov v RCERU

S prvim aprilom 2019 bo cena za odvoz in ravnanje mešanih  komunalnih odpadkov nekoliko višja, saj jih je Svet RCERO Ljubljana na podlagi elaborata z izračunom novih cen obdelave in odlaganja odpadkov za obdobje 2019-2021, ki ga je prejel s strani Snage d.o.o., kot upravljavca RCERO Ljubljana, potrdil februarja letos. Nove cene veljajo za vseh 58 občin, ki so vključene v RCERO Ljubljana, le-te pa so morali sprejeti še občinski sveti občin. Nove cene obdelave in odlaganja odpadkov veljajo od 1. marca 2019.

Strošek storitve obdelave komunalnih odpadkov na zabojnik bo za 23,4 % višji od obstoječega predvsem zaradi višjih stroškov materiala in storitev (glavnino stroškov predstavljajo stroški oddaje produktov obdelave, predvsem lahke frakcije), strošek odlaganja na zabojnik pa za 17,6 %.

Občinski sveti Občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče so nove cene potrdili v marcu in aprilu ter veljajo od 1. 4. 2019.

Za 80-litrski zabojnik bomo po novem plačali 0,75 evra več (brez DDV), in sicer 12,88 evra (brez DDV), obstoječi strošek je 12,13 evra (brez DDV), za 120-litrski zabojnik pa bomo po novem plačali 1,12 evra več (brez DDV), in sicer 19,31 evra (brez DDV), obstoječi strošek je 18,19 evra (brez DDV).

Na Prodniku so nam povedali, da so predlagane cene storitev gospodarske javne službe obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja komunalnih odpadkov, ki jih je potrdil Občinski svet Občine Domžale, enake cenam, ki jih je Svet RCERO Ljubljana na podlagi elaborata predloženega s strani Snage, kot upravljavca RCERO Ljubljana, potrdil februarja 2019 za obdobje 2019-2021.

V smeteh, izgubah in dolgovih se utaplja tudi Zasavski Ceroz

S podobnimi težavami kot Snaga se srečuje tudi Zasavski Ceroz, ki se utaplja v smeteh, izgubah in dolgovih. Cene za ravnanje z odpadki se po podatkih, ki so jih Cerozu posredovala komunalnih podjetja, razlikujejo tudi do dvakrat. Najvišjo – 1,5 evra na občana – plačujejo v Trbovljah, najnižjo – 0,83 evra na občana – v Radečah. Določanje cen ni v pristojnosti Ceroza, ampak cene določajo posamezne občine. Po vsej verjetnosti je do tega prišlo, ker so po koncu poskusnega obratovanja povsem napačno presodili stroške. Ceroz pa se zagotovo v teh težavah ne bi znašel, če bi v preteklosti strošek ravnanja z odpadki podražili za samo 20 do 30 centov na občana. S takšnimi težavami se zagotovo srečujejo še v nekaterih občinah. Že iz same podjetniške logike je razvidno, da se neko storitev ne da opravljati pod ceno, s tem se namreč poleg smeti nakopljejo še dolgovi.

Odpadki ne rastejo v naravi, proizvajamo jih ljudje

Cene komunalnih storitev so pogosto predmet javnih razprav, sploh v času lokalnih volitev, pa je to običajno glavna tema politične kampanje, saj si posamezni kandidati ali pa kandidatne liste s svojimi obljubami o nižjih cenah »kupujejo« glasove pri volivkah in volivcih. Beseda »cenejše« gre zelo rada v ušesa vsem, s tem, da smo ljudje v osnovi takšni, da bi šparali pri stvareh, ki so za nas življenjskega pomena in pomembno vplivajo na naš način življenja, ne pa pri stvareh, ki dejansko ne potrebujemo. Da imamo v občini Domžale in okoliških občinah visok standard javnih komunalnih storitev, se strinjamo vsi, vseeno pa bi želeli, da bi bile položnice nižje. Pa smo kdaj razmislili, da si to želimo tudi na račun znižanja standarda? Prepričani smo, da ne in da si vsi želimo še naprej takšen standard kot ga imamo. Po drugi strani pa se je potrebno zavedati, da odpadki ne rastejo v naravi, ampak jih proizvajamo ljudje sami. Zato je tudi prav, da poskrbimo, da končajo tam, kjer jim je mesto.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar