V spremstvu ponosne mame so po Kamniški Bistrici zaplavale mlade račke
Minule dni so po Kamniške Bistrice zaplavale prve mlade račke v spremstvu ponosne mame race. Prav veselje jih je gledati, kako se sončijo na skalah ob reki, še lepše pa jih je opazovati, ko zaplavajo v čisti vodi med jato rib, ki jih je v Kamniški Bistrici veliko.
Mlakarica ali tudi divja raca je pogosta in široko razprostranjena predstavnica rac, ki gnezdi v zmernih in subtropskih predelih Azije, Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Živi v najrazličnejših vodnih habitatih, od močvirij in vodnih tokov do ribnikov v središču mest.
Družine, ki jih hranijo z mostu čez Kamniško Bistrico vedo, da race komaj čakajo, da dobijo kakšen kos kruha. Sicer ne vem, če je to primerna hrana za race ampak iz izkušenj vem, da še race zaradi kruha niso umrle, dočim pticam pevkam pa ne nastavljati kruha, zlasti pozimi, ker bodo umrla. Voda je račje veliko veselje in življenjsko okolje, ki jim predstavlja varnost in jim prinaša hrano, včasih pa race zaidejo tudi na polje. Med Jaršami in Mengšem je velikokrat na polju videti sive in bele čaplje in tudi dva para rac mlakaric, ki veselo brskajo za hrano. Raca mlakarica je verjetno najbolj znana med vsemi racami na svetu.
Če ste opazovali ali hranili race ob Kamniški Bistrici, ste sigurno že videli, da mlakarice ne plavajo pod vodo, pogosto pa se jih vidi, kako se s potopljenim prednjim delom telesa pasejo v plitvi vodi, kjer s kljunom dosežejo dno, zadek pa štrli iz vode. Tako kot obvladajo vodno gladino po kateri plavajo, tudi dobro letijo, pogosto celo ponoči. Race bi naj letele s hitrostjo do 80 km/h, živele pa naj bi do 25 let. Prehrana mlakarice je v glavnem rastlinska, hrani pa se tudi z vodnimi živalmi, kot so paglavci žab, z žabami ter vodnimi žuželkami v vseh razvojnih fazah.
Bi pa lepo prosil vse, da ne mečete kamnov za račkami in jih ne plašite preveč, saj je zadosti, če jih gledate, še najboljše z kakšnim daljnogledom, saj jih skozi objektiv imate praktično čisto blizu sebe, čeprav so v resnici nekaj metrov stran.
Samci izstopajo od skromnejših samic. Imajo temno zeleno glavo z belim vratnim obročkom in rjave prsi. Hrbet in peruti so svetlo sivi, spodnja stran pa je še svetleje siva. Črni zadek zaključujeta dva navzgor zakrivljena notranja repna peresa »krivčka«. V letu je glava videti črna. Samica je podobna drugim samicam rac, ki se hranijo na gladini, od njih pa se loči po temni kapi, temni očesni progi in oranžno-rumenem kljunu. So rjavo obarvane, z značilnim grahastim vzorcem, ki je varovalnega pomena zlasti tedaj, ko vali jajca. Ko mine pomlad, se tudi samci obarvajo podobno kot samice, od katerih jih potem najlažje ločimo po tem, da imajo rumeno obarvan kljun, medtem ko imajo samice oranžno-rjavega.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
