V Mengšu odkrili pomnik Slovenskemu narodu za upor proti agresorju 1990 – 1991
V soboto, 26. maja 2018, je pred Kulturnim dom Mengeš potekalo odkritje pomnika Slovenskemu narodu za upor proti agresorju 1990 – 1991. Prireditve se je poleg vrha mengeške občine in veteranov veteranskih organizacij vojne za Slovenije udeležil tudi predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil Borut Pahor, ki je bil tudi častni pokrovitelj slovesnosti. Po slavnostni je sledilo še odprtje prenovljenega veteranskega muzeja in ogled medalj SV, ZVVS in ZSČ.
Območni združenji veteranov vojne za Slovenijo Domžale in Mengeš ter Občina Mengeš so v soboto, 26. maja 2018, pred Kulturni dom Mengeš slavnostno odkrili pomnik Slovenskemu narodu za upor proti agresorju 1990 – 1991. Slavnostnega dogodka se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil častni pokrovitelj slovesnosti. Na odprtju pomnika je sodelovala tudi Garda Slovenske vojske.
Župan Občine Mengeš Franc Jerič je ob odkritju pomnika v svojem govoru dejal, da se danes tukaj zbrani v mislih spominjamo tistih dni, ko smo doživeli stoletne sanje, ko so se nam uresničile tiste najstarejše ideje in želje: »Pa vendar obstajajo tudi pomniki in spomeniki. Eden takšnih pomnikov je tudi tukaj pred nami. Naj nam bo v spomin in opomin, da se takšni dogodki ne ponovijo, vendar jih s ponosom ohranimo v spominu, saj je to del naše slovenske identitete.« Ob tej priložnosti se zahvalil predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, da se je udeležil dogodka ter občanu Marku Trampušu, ki si je neizmerno prizadeval za postavitev tega pomnika. Janez Gregorič, predsednik pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana okolica, je ob tej priložnosti dejal: »Slovenci imamo že sedemindvajset let svojo državo. Bodimo ponosni nanjo,« in poudaril, da je za to zgodovinsko dejanje zaslužen celoten slovenski narod.
V slavnostnem nagovoru ob odkritju pomnika se je predsednik republike Borut Pahor zahvalil vsem, ki so pripomogli k postavitvi pomnika, ki ga je poimenoval simbol prizadevanj za ubranitev enotne odločitve naših ljudi za samostojno državo. V nadaljevanju je pozval k iskrenemu in enotnemu pričevanju o procesu osamosvojitve, da se bodo tudi naši zanamci lahko ponosno spominjali teh najslavnejših dni naše zgodovine, ko smo Slovenci na vrhuncu našega narodnega zorenja izkazali enotnost.
Predsednik Pahor je v nagovoru izpostavil dvoje: izrazil je zaskrbljenost zaradi poglabljanja sporov o poteku takratnih dogodkov, in pozval k prizadevanju za enoten pogled na dogodke pred sedemindvajsetimi leti, s čimer bi zanamcem omogočili, da bi ponosno in brez senc dvoma gledali nazaj v čas nastanka samostojne Slovenije. Predsednik republike je ocenil, da si stališča in razlage o dogodkih pred osamosvojitvijo, v njenem času in po njej, nasprotujejo. »Če se bo to nadaljevalo, bo dediščina osamosvojitve podobna tisti po koncu druge svetovne vojne, ko smo bili kot narod razklani,« je poudaril. Predsednik Pahor meni, da moramo zato v dobri veri storiti vse, da enotnost iz časa osamosvojitve ohranimo tudi v razlagah na znanstveni, strokovni in politični ravni in s tako ogrozimo najpomembnejšega sporočila za prihodnost, ki ga je dalo osamosvojitveno gibanje in ustanovitev lastne države: ko smo Slovenci enotni, lahko dosežemo nemogoče – tudi tisto, o čemer sanjajo drugi narodi. »Leta 1991 je prišlo do spravnega dejanja par excellence in začeli smo novo poglavje naše narodove in državne zgodovine,« je dejal predsednik republike. »Če želimo, da naši otroci to dejanje enako ponosno sprejemajo kot velik navdih za njihova bodoča ravnanja, potem smo dolžni storiti vse, da se poenotimo tudi glede razlage teh dogodkov,« je povedal in pozval k državljanski dolžnosti, da ne izrečemo nič, kar bi ranilo ponos ali spomin na te dogodke.
Slavnostni nagovor je predsednik republike sklenil z mislijo: »Ta piramida naj ljudi tega lepega in ponosnega kraja spominja na to, da smo bili dovolj pogumni in pametni, da smo presegli razlike, se poenotili glede bodočnosti slovenskega naroda, ubranili državo, ki je bila napadena, in da danes z državljansko in moralno dolžnostjo našim otrokom dajemo v roke nekaj, kar je nenadomestljivega pomena za to, da samozavestno in ponosno gledajo na prihodnost – izročilo in nauk, da smo Slovenci sposobni doseči nemogoče, ko smo enotni.«
V kulturnem programu na odkritju pomnika je sodelovala Mengeška godba, učenci OŠ Mengeš in Pihalni orkester Slovenske policije, podelili pa so tudi priznanja. Po slavnostni je sledilo še odprtje prenovljenega veteranskega muzeja in ogled medalj SV, ZVVS in ZSČ.
Več fotoutrinkov z odkritja pomnika in prenovljenega muzeja si lahko ogledate na povezavi tukaj.
Avtor: Miha Ulčar; Foto, video: Miro Pivar
