V Kamniški Bistrici opazili nutrijo

Poznate Nutrijo ali bobrovko? Naš bralec je jo je včeraj opazil v reki Kamniški Bistrici pod Šumberkom. Ker nutrije še ni opazil v naših koncih, ji je z zanimanjem sledil vse do pritoka Rače, kjer pa jo je nato izgubil.

Nutrija je velik rastlinojedi glodavec. Živi v vodi ali na obvodnih področjih, najdemo pa jo lahko v Severni in Južni Ameriki, Evropi, Afriki in Aziji. Po videzu spominja na veliko podgano, a ni niti približno rečna podgana. Je velik glodalec, ki spada v vrsto Bobrovk. Odrasle živali tehtajo med 5 in 9 kg ter merijo od 40 do 60 cm v dolžino brez repa, ta meri dodatnih 30 do 45 cm. Nutrije imajo grobo dlako temno rjave barve s svetlim predelom okrog smrčka. Najlaže jih je prepoznati po živo oranžnih sekalcih in plavalni kožici na zadnjih nogah.

Na spletni strani Eko kluba so zapisali, da jih lahko opazujemo na sprehodu po obrežjih Ljubljanice, Save, Mure in Rižane. Njihovo naravno območje razširjenosti obsega Brazilijo, Paragvaj, Urugvaj, Argentino in Čile. Konec 19. stoletja so nutrije začeli uvažati v druge države in jih gojiti na farmah za krzno, od tod so posamezni osebki pobegnili v naravo. Prav tako pa so jih rejci spuščali v naravo po tem, ko je cena njihovega krzna drastično padla – na tej točki pa se njihova zgodba v naših krajih pravzaprav začne…

»Nutrije so se odlično prilagodile na naše okolje in podnebje, najraje živijo na brežinah stoječih in počasi tekočih voda, jezer, akumulacij in ribnikov. Aktivne so večinoma ponoči, a se njihov bioritem lahko tudi spremeni glede na okolico – če so vajene hranjenja s strani človeka. Večinoma se zadržujejo v neposredni bližini vode, kamor tudi pobegnejo v primeru nevarnosti, saj veliko bolje plavajo, kot pa se gibljejo na kopnem. Hranijo se skoraj izključno z rastlinsko hrano, bodisi z vodnimi ali obvodnimi rastlinami, le redko jedo tudi školjke,« so o prilagodljivosti nutrije na naše okolje zapisali na spletni strani Eko kluba

Njihov največji greh naj bi bilo spodkopavanje rečnih bregov, prehranjevanje z obvodno biomaso ter izpodriv manjše sorodnice pižmovke – ki je mimogrede tudi tujerodna vrsta.

Miha Ulčar; Foto: Jure K