Tabor, ki mu ni enakega v Sloveniji

Miha Ulčar 15. avgust, 2018

973 3 min. za branje

Drznil sem si zapisati naslov članka s polno mero samohvale, ker po koncu tako uspešnega srečanja mladih astronomov se moraš malce potrepljati po ramenu, sploh če je poslanstvo našega dela prepoznala tudi RTV Slovenija in naredila prispevek v Slovenski kroniki.

In kdaj in kje se naš tabor v resnici prične? Na šoli, kjer poučujem povprašam vse učence, ki jih poučujem, a bi jih zanimalo bližnje srečanje z zvezdami in planeti. Mnogi o taboru preberejo članke, ki jih pišem o astronomiji, spet drugi slišijo zanj od mojih tekmovalcev na državnem tekmovanju. Tako se nas je letos na taboru zbralo največ doslej, kar 60, lokacija je že skoraj desetletje ista, sedaj ima tudi hišno številko: Šalovci 38a.

Vsako leto dodamo nekaj luksuza k tej parceli, letos smo dobili žlebove na kontejnerju, tuš s toplo vodo iz kolektorja, ter nekaj nove astronomske opreme med katerimi izstopa polarscope. Seveda pred taborom dva dni vrtim telefon kot obseden in kličem potencialne kandidate za tabor, ter jih nato razvrščam v skupine, šotore in avtomobile (prevoz). Ob tem, da ni bilo našega Braneta Vasiljeviča (držimo pesti, da naslednje leto pride), ki je bil vsa leta svetovalec mentorjev na taboru, zato smo si mentorji. Jakob Žvab (devetošolec!!), Franci Hribar, Andrej Hanžekovič, Vid Klopčič in moja malenkost morali zadati nekaj več nalog in kot meteor z neba se je zadnji hip taboru še priključil Žiga Loboda. Postavljenih smo imeli 9 teleskopov: 3 »njutne« na EQ5 go-to, dva teleskopa Meade LX200, Thal Klevtsov na HEQ5, Williams optics FLT na Wixen montaži, Ter Scmidt Cassagrain 200mm cev na montaži EQ5 go-to, ter 900mm refrakror na EQ5 go-to. V rezervi smo imeli še dve go-to montaži, refraktor – Megres, ter Maksutov cassagrain s 3 metrsko goriščno razdaljo. Ja, tokrat se je že zelo poznalo, da imajo številni nekdanji-sedanji moji učenci svoje teleskope in vodene montaže, kar nekaj tega smo morali pustiti doma. Seveda smo med dnevom dve cevi sneli z montaž, namesto njih pa »vpeli« dva PST Coronada.

Tudi naš kuhar je že desetletje isti: Robi Vilar, ki si je za pomočnico izboril Hermino Hribar, za ekonoma pa njenega moža Mirota. Na taboru smo bili celo trije pedagogi, dva poučujeta na fakulteti, dva pa v osnovni šoli. Najmlajši udeleženec tabora je štel 4 leta najstarejši pa je bil star preko šestdeset. V tej pestri druščini je na naše veselje tudi 9 udeležencev državnega tekmovanja iz astronomije, ki so si ob izjemnem teoretičnem znanju (skoraj vsi so že osvojili zlata priznanja, dva sta bila celo že državna prvaka) naučili še nekaj praktičnih veščin s teleskopi, kamerami in fotoaparati. Med mladimi iz OŠ je najbolj izstopal Martin Šubelj (pazite, za tega genialca boste še slišali), ki se je najbolj dolgočasil, če smo si mentorji privoščili kratko pavzo.

Udeleženci so bili glede na predznanje razvrščeni v devet skupin. V vseh skupinah so vodje gnali svoje »ljudstvo« in tako se jih je večina naučila alignanja teleskopov, natančnejše postavljanje montaže s polarscopom, tisti z večjim predznanjem pa so naredili nekaj izrednih fotografij. Ob izdelavi le teh so seveda bili prisiljeni spoznati delo z različnimi kamerami ter montaže fotografij. Za najmlajše je bilo že to dovolj, da so spoznali vrtljivo zvezdno karto in nekajkrat pokukali čez okularje.

Še najbolj moteč faktor ob muhastem vremenu so bili novodobni telefoni, s katerimi so mladi opremljeni in z njimi tudi spijo in bogu kradejo podarjene trenutke življenja.Ta del s telefoni bom moral na taboru spremeniti, saj se mladi večkrat na dan zavlečejo v kakšen temen kotiček in igrajo svoje igrice, virtualne drame in doživetja … Da je tabor stalnica na slovenskem zemljevidu znanja priča tudi podatek, da je bilo 28 udeležencev istih kot lani.

Izkazali so se tudi lokalni sponzorji: Kodilja, Pomurske mlekarne, kmetija Rengeo, ki so nam po izredno ugodni ceni prodali svoje izdelke, veliko jih tudi poklonili, a najbolj srčnega ne bom izpustil: Bagi, priznani prekmurski izdelovalec različnih likerjev, nas je založil s paradižnikom, papriko, krompirjem, bučnim oljem …, njegova družina pa je bila ob obisku tabora izredno navdušena nad videnimi objekti v vesolju, tako kot mnogi drugi, ki so obiskali tabor.

Gobe, teh je bilo natanko sedem (miniaturnih) zdravih in zdravilnih zelišč pa smo kljub skrbno pokošenim travnikom nekaj nabrali. Tabor se je začel 8. avgusta 2018, za večino končal 11. avgusta 2018, Andrej Hanžekovič pa si ga je podaljšal še za dva dneva.

Hvala tudi vsem sponzorjem: Stane Žvab, Solchem, SKF, IMP tehnologija vode, Elektronika Naglič, Oljarna piskar, ŠS Domžale, RLS Merilna tehnika, Academia uspeha, Virles, Elaphe, Matica, A1 Twin trade, Veiteam, Avtohiša AS, Procesni inženiring. Vsi vi ste pokazali veliko več razumevanja in podpore za izobraževanje mladih, kot sem jo do sedaj bil deležen pri različnih vejah oblasti, ki se kopljejo v denarju in organizacij, ki »glumijo«, da mlade izobražujejo za astronomijo, a kljub obilnim dotacijam, ki jih prejemajo, mladim ne potisnejo v roke teleskopa, vrhunske opreme, kaj šele da jih zares izobražujejo.

Naš astronomski tabor Šalovci je postal način življenja mladih (in vedoželjnih starih) in srčno verjamem v to, da bodo to »misijo« nekoč nadaljevali udeleženci tega tabora.

Fotografije zgovorno pričajo o tem, kako daleč smo pripeljali znanje mladih. Avtorji fotografij so Andrej Hanžekovič, Žiga Loboda, Jakob Žvab, Matej Jerak, Vito Levstik in Vid Klopčič. Organizator tabora je bilo Kulturno društvo Kralj Tomaž. katerega predsednica je Arven Šakti Kralj Szomi.