Svet, kot ga vidi zmaj

Pogled na zemljo z višine človeka mika že od pradavnine. Hrepenenje po letenju s pticami je staro kot svet. Prva naprava, s katero je človek poletel in pogledal nazaj s ptičje perspektive, pa je bil – zmaj.

Davno pred baloni, letali in raketami so v Aziji odkrili lepote letenja z zmaji. Nekje med vojaškim inženirstvom in otroško igro so se na vrvice privezani leteči stvori hitro razširili po svetu, in do prvih motornih poletov vladali nebu. Danes so zmaji predvsem zabava; paša za oči, ko se jih na stotine vije po nebu, vir joka, ko jih poje strašno drevo – pa tudi povsem znanstveno pomagalo, ki zmore prinesti nova odkritja.

V Sloveniji se z izdelavo in spuščanjem velikih zmajev ukvarja Zmajsko društvo KAP Jasa. Pogovarjali smo se z njegovim predsednikom, Janezom Vizjakom iz Dragomlja. “Naši zmaji niso podobni tistim, ki se jih spomnimo iz otroštva,” pravi – in res niso. Gre za ogromne, več deset kvadratnih metrov velike zmaje vseh mogočih barv in oblik. Največji zmaj, ki so ga sešili do sedaj, je 22 metrov dolga človeška ribica. “Ko smo bili kot slovenska zmajska ekipa povabljeni na mednarodni zmajski festival v Indijo, smo želeli tam predstaviti eno slovensko posebnost, simbol Slovenije. Človeška ribica, ta naš izjemni endemit, ki živi v Planinski in drugih naših jamah, je s svojo nenavadnostjo prav idealna za to!” In res – ko je človeška ribica zaplapolala na nebu nad mestom Ahmedabad, je pritegnila vse poglede in izvabila vzklike občudovanja.

Zmaji društva KAP Jasa pa niso le paša za oči. Z željo po snemanju lepot iz zraka so sešili zmaje posebne vrste, ki lahko mirno in varno nosijo fotoaparat ali kamero. “Zmaj za snemanje mora biti precej velik, da lahko nosi tako težo, hkrat pa mora biti stabilen, da fotoaprat ne pleše,” pravi Janez Vizjak. Sama tehnika snemanja je sicer precej preprosta: “Zmaja spustimo do višine nekaj deset metrov, da se umiri, potem pa na vrvico zmaja s posebnim sistemom škripčevja, imenovanim picavet, privežemo platformo, na katero pritrdimo fotoaparat. Ta sistem omogoča, da fotoaparat stoji vodoravno in da je vedno usmerjen v isto točko. Potem pa zmaja spustimo v veter, da dvigne fotoaparat v nebo, ta pa vsakih nekaj sekund avtomatično posname sliko.”

Slike, ki jih naredi zmaj, so fascinantne, in sprememba perspektive pokaže svet v povsem novi luči. A vendar se pojavlja vprašanje: zakaj zmaj, če pa so tu droni? “Zmaj je v veliko pogledih boljši od drona. Prvič, je naraven in leti povsem tiho, kar za nadležno brenčeče drone ni mogoče reči. Zmaji, ki jih imamo, z lahkoto dvignejo tudi nekaj kilogramov opreme – dron, ki zmore kaj takega, pa je izjemno drag. Poleg tega pa zmaj lahko leti ure in ure, dokler piha veter, ne da bi mu zmanjkalo baterij.”

Med iskanju lepih in zanimivih krajev z zmajem se tu in tam odkrije tudi kaj zanimivega. Tako so s posebno tehniko fotografiranja – kombinacijo navadnih in infrardečih posnetkov – odkrili rimsko Villo rustico pri Kašlju, železnodobno najdišče pri gradi Kalec, in spremljali potek rimske ceste prek Ljubljanskega barja. “Arheologija je zagotovo eno od področij, kjer zmaj pride izjemno prav,” pove Janez Vizjak. “Stabilna platforma za snemanje iz zraka, dovolj velika nosilnost za različne kamere, dolg čas letenja – vse to omogoča, da z zmajem iz zraka opazimo davno pokopane ostaline.”

Zmajsko društvo KAP Jasa se s svojimi zmaji v začetku januarja spet odpravlja v Indijo, na mednarodni zmajski festival Gujarat 2020. “Organizatorji so nas povabili, da ponovno zastopamo Slovenijo na tem največjem zmajskem dogodku na svetu, ki se ga vsako udeleži okoli 200 ekip iz celega sveta, obišče pa na sto tisoče navdušencev nad zmaji.” Bo človeška ribica spet letela? “Bo, seveda, saj je prava zvezda. Sešili pa smo še nekaj velikih zmajev, ki bodo tam doživeli svetovno premiero. Bomo poslali slike iz dogodka,” obljubi Janez Vizjak.

Za zmajske navdušence pri nas društvo KAP Jasa organizira zmajski festival na Ljubljanskem barju, ki je letos potekal že drugič in so se ga udeležili tudi zmajarji iz zagrebškega društva Zmajoljupci, tako da je imel festival mednarodni pridih. Za najmlajše pripravljajo zmajske delavnice, na katerih se otroci naučijo delati zmaje ter izvejo vse o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti tega res lepega športa. Sicer pa se jim vedno lahko pridružite na zmajskih izletih – spremljajte jih na njihovi spletni strani, na omrežju Facebook, ali pa jim pišite na kap.jasa@gmail.com!

Kaj zmajar pravzaprav potrebuje, smo za konec vprašali predsednika društva. “Veselje nad šivanjem, željo po sproščeni aktivnosti v naravi, nekaj potrpežljivosti, nekaj spretnosti in izkušenj. In dosti kave, seveda, ki nam jo prijazno natakajo v zadrugi Buna in Caféju Čokl!”

Želimo jim veliko uspehov pri osvajanju neba – za obljubljene fotografije iz Indije pa jih bomo prijeli za besedo!

Foto: Zmajsko društvo KAP Jasa