Stanje Zemlje – Nam res preti katastrofa?

Nam res preti katastrofa? V zadnjem obdobju smo vsakodnevno priča novicam o stanju našega planeta – od apokaliptičnih do pomirjajočih. Komu verjeti? Dr. Mihu Miklju tematika ni dala miru, zato je v zadnjih letih raziskal, kaj o stanju našega planeta pravi znanost. Na predavanju nam je predstavil znanstveno stališče o stanju Zemlje, o tem, kakšna prihodnost nas čaka, ter o vplivu človeka na okolje in kaj lahko kot posameznik in družba storimo za boljšo prihodnost.

V soorganizaciji s Knjižnico Domžale je dr. Miha Mikelj v torek, 22. oktobra 2019, predstavil znanstveno stališče o “Stanju Zemlje”. Zmerna gospodarska rast, okoli 3 odstotke, bo zagotovila blaginjo, nam govorijo politiki in gospodarstveniki. Na drugi strani znanstveniki že več desetletij opozarjajo, da zasledovanje gospodarske rasti in gonja po dobičku potiska Zemljine ekosisteme preko zmožnosti, da ti podpirajo življenje na njej. Povsod po svetu se širi gibanje za preprečitev okoljske katastrofe. Odvijajo se protesti, ki se jih udeležuje na milijone ljudi, na socialnih omrežjih so objavljeni številni pozivi in govori, v medijih pa lahko najdemo različne zapise o podnebju – od napovedovanja apokalipse do zatrjevanja, da nevarnost sploh ne obstaja.

Po besedah dr. Miha Mikeljna smo po zaslugi nepremišljenih dejanj, pohlepa in potrošnje, predvsem bogatih držav Zahoda, prestopili že štiri planetarne meje, znotraj katerih je bivanje še primerno oziroma možno, dve od teh sta ključni – biosferna integriteta in podnebno segrevanje. Ti dve temi je dr. Miha Mikelj tudi podrobno orisal v predavanju, vse pa popestril z grafi na projekcijskem platnu. Vmes so si obiskovalci ogledali tudi nekaj filmčkov o okoljski problematiki. Zlasti zaradi rabe fosilnih goriv v ozračje izpuščamo prekomerne količine toplogrednih plinov in grozljivo hitro segrevamo Zemljo. Posledice že zdaj čutimo v obliki bolj pogostih in bolj intenzivnih suš, vročinskih valov, poplav in neurij. Po besedah dr. Miha Mikeljna naravo, ki je bistvena za naše preživetje in blaži ekstremne vremenske pojave, najbolj siromašimo z netrajnostnim kmetijstvom, predvsem živinorejo. Od celotne biomase sesalcev na Zemlji zgolj 4 odstotke predstavljajo divji sesalci, 36 odstotkov ljudje in kar 60 odstotkov naša živina.

Znanstveniki svarijo, da potrebujemo hitre in drastične spremembe družbenoekonomskega sistema, trajnostno rabo energije in pridelovanje hrane, sicer lahko postane že čez približno desetletje stanje na Zemlji nevzdržno. Smo prva generacija, ki se tega zaveda in najverjetneje zadnja, ki lahko to tudi spremeni. Rabo energije bi morali zmanjšati, kajti nobena alternativa ni dovolj dobra za električno energijo. Jedrska energije je, zgraditi bi bilo potrebno vetrne elektrarne, kar je velik finančni zalogaj, hidroelektrarne so, nekaj bi jih še zgradili na Muri, s tem pa uničili vso biosfero, sončne elektrarne so drage, vse pa imajo isti problem, so gledano z vidika časa kratkega veka in naravi škodljive …

Predavanje dr. Miha Miklja si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Pivar