Socialna aktivacija – priložnost za nov začetek na trgu dela

Brezposelnost nima samo vpliva na posameznikovo finančno stanje, zdravje in dolgoročne karierne cilje, ampak pomembno vpliva tudi na človekovo samozavest. Brezposelnost spremeni našo samopodobo in naš ugled v družbi. Brezposelni ljudje se pogosto borijo z depresivnostjo ter občutki žalosti in zaskrbljenosti, zaradi česar obstaja večje tveganje za pojav resne duševne bolezni in depresije. Ob pomanjkanju stika s trgom dela pa lahko stagnirajo tudi veščine posameznika.

Ohranitev samozavesti in pozitivnega razpoloženja kljub brezposelnosti ni nemogoč projekt, je pa treba na dobrem počutju aktivno delati. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v letu 2017 začelo z izvajanjem pilotnega projekta Socialne aktivacije, ki je nastal kot odziv na posledice gospodarske krize, s katero se je dvignilo število dolgotrajno brezposelnih oseb. Kljub izboljšanju gospodarske slike se danes še vedno srečujemo z ranljivimi skupinami in posamezniki, ki so težje zaposljivi, izgubljajo svoja delovna znanja in kompetence ter imajo številne socialne in zdravstvene težave.

Ciljna skupina projekta so dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči

Projekt Socialne aktivacije, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada, vzpostavlja model 16 regijskih mobilnih enot po celotni Sloveniji, v okviru katerih deluje 48 koordinatorjev socialne aktivacije, ki zagotavljajo podporo pri obravnavi posameznika, vključenega v sistem socialne aktivacije. Dodatno se na podlagi javnih razpisov financirajo tudi projekti socialne aktivacije, kjer izbrani izvajalci z vsebino nudijo podporo in opolnomočenje ciljne skupine za približevanju trgu dela. Ciljna skupina projekta socialne aktivacije so dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči, ki so zaradi različnih razlogov začasno nezaposljive osebe, druge neaktivne osebe, ki ne prejemajo denarne socialne pomoči, ter ženske iz drugih kulturnih okolij in romske ženske.

Ponovna reaktivacija in integracija posameznikov

Cilj projekta je doseči reaktivacijo in integracijo posameznikov v družbene sisteme ter jih ponovno vključiti na trg dela. Kot kažejo dosedanji primeri dobre prakse, je to mogoče doseči s celovitim pristopom, ki ga je treba umestiti v kontekst delovanja že obstoječih socialnih služb. Osebe, vključene v programe izvajalcev, pridobijo konkretne praktične izkušnje za trg dela, ki jih lahko usvojijo med usposabljanjem pri delodajalcih v samem delovnem procesu pod vodstvom mentorja. Tako potencialni delodajalci spoznajo, da imajo brezposelni na zavodu za zaposlovanje ogromno znanj, a morda le premalo izkušenj ali možnosti, da jih pokažejo. Delodajalec z vključitvijo v projekt socialne aktivacije pridobi možnost, da svoj potencialni bodoči kader nauči potrebnih znanj in si s tem zagotovi delavca, ki ga potrebuje.

Vključevanje v projekte Socialne aktivacije poteka preko enotne vstopne točke na Centru za socialno delo ter Urada za delo. Obe organizaciji sodelujeta s koordinatorji socialne aktivacije. Pilotni projekt Socialne aktivacije, ki traja do leta 2022, se bo po zaključku sofinanciranja umestil v sistem socialno varstvenih storitev in programov v reorganizirano mrežo centrov za socialno delo.

Za regijsko enoto Domžale – Kamnik projekt izvaja Gerontološki raziskovalni inštitut (GeRI)

Izvajalec projekta za regijsko enoto Domžale – Kamnik je Gerontološki raziskovalni inštitut (GeRI), ki se je na razpis ministrstva, ki je bil objavljen v začetku leta 2019, prijavil kot partner s prijaviteljem IC Geooss iz Litije, ki izvaja projekt za regijsko enoto v Litiji. GeRI je zasebni zavod, ki pripravlja in izvaja različne nacionalne in mednarodne projekte s področja socialnega varstva, gerontologije, migracij itd. Poleg tega se ukvarja s strokovnim in znanstvenim raziskovanjem na področju gerontologije, socialnega varstva, izobraževanja, managementa, organizacije, socialnega podjetništva in drugih družbenih ved.

Direktorica inštituta GeRI dr. Barbara Grintal nam je povedala, da njihovi strokovnjaki izvajajo različne svetovalne dejavnosti in izobraževanja z aktualnimi tematikami različnih področij ter so avtorji številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov. Kot partnerji ali pa samostojno so do zdaj sodelovali že na več projektih. V okviru javnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v obdobju med 23. 10. 2018 in 30. 8. 2019 izvajali projekt Socialna aktivacija – priložnost za zaposlitev, ki je bil eden od 24 pilotnih projektov socialne aktivacije, izvajanih po celotni Sloveniji. Namen projekta je bil vključitev dolgotrajno brezposelnih oseb in njihovo opolnomočenje za lažjo vrnitev na trg dela, cilji pa krepitev socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc vključenih oseb.

Krepitev socialnih in delovnih kompetenc udeležencev projekta

Aktivnosti, ki jih izvajajo, bodo prispevale h krepitvi socialnih in delovnih kompetenc udeležencev projekta. Socialne kompetence so po besedah dr. Grintalove opredeljene kot sposobnosti, spretnosti in znanja, ki jih mora posameznik imeti, da se lahko kakovostno in konstruktivno vključuje v svoje socialno okolje. Omenjene kompetence udeleženci socialne aktivacije pridobivajo preko aktivnosti za dvig motivacije, aktivnostmi za izboljšanje funkcionalnih spretnosti za aktivno reševanje socialnih problematik in izzivov, aktivnostmi za opolnomočenje udeležencev za vstop na trg dela. Delovne kompetence so opredeljene kot kompetence, potrebne za opravljanje nalog na določenih delovnih mestih in so skupne pripadnikom posameznih poklicnih skupin.

Spoznavanje delovnega procesa na način učenja skozi delo

Dr. Grintalova pravi, da bodo udeleženci socialne aktivacije te kompetence krepili preko spoznavanja delovnega procesa na način učenja skozi delo: »V projektu Točka SoDELOVANJA se bodo udeleženci spoznali s premagovanjem ovir in negativnih občutkov ter znali poiskati rešitve, bodo motivirani za delo in pripravljeni na sodelovanje, bodo krepili sodelovanje v timu in bili sposobni soustvarjati sodelovalno okolje ter prijateljske odnose, se soočati z vsakodnevno rutino ter njenim vplivom, se seznanili z varnostnimi predpisi pri delu, znali vzpostavljati odnose ter komunicirati, biti samostojnejši in samozavestnejši, prepoznali bodo vrednost vseživljenjskega učenja, spoznali potencialne delodajalce v lokalnem okolju in širše ter njihove dejavnosti, se vključevali v različne aktivnosti, ki jih izvajajo organizacije v lokalnem okolju, prepoznali svoje sposobnosti ter cilje in soustvarili individualni izvedbeni načrt v skladu s svojimi potrebami.«

Prva izvedba projekta Točka SoDELOVANJA poteka od 23. 10. 2019 in se bo zaključila 22. 5. 2020. Sledile bodo še štiri skupine udeležencev. Projekt se prvi in predzadnji mesec izvaja trikrat tedensko po štiri ure, vmesno štirimesečno obdobje petkrat tedensko po šest ur, zadnji mesec pa je namenjen le individualnim srečanjem. »Lokacija projekta je Dom upokojencev Domžale, ki nam je svoje prostore v namen projekta odstopil brezplačno. Povezanost z domom upokojencev smo prepoznali tudi v tem, da udeleženci z druženjem s stanovalci pridobivajo socialne kompetence. Hkrati je ta ustanova potencialni delodajalec, ki je doslej v vsaki skupini socialne aktivacije omogočil vključevanje v njihovo delovno okolje nekaj udeležencem,« je obrazložila dr. Grintalova.

Projekt Točka SoDELOVANJA vsebuje tri module

V prvo skupino projekta Točka SoDELOVANJA se je vključilo 15 udeležencev v starosti od 24 do 49 let, od katerih jih je devet ženskega spola. Osem udeležencev prihaja iz regijske enote Domžale, sedem pa iz regijske enote Kamnik. Skupina je močno heterogena tako glede na starost, izobrazbo ter delovne izkušnje. Prvi mesec (uvodni modul) je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju, spoznavanju programa, obiskom različnih organizacij in dogodkov, računalniškemu opismenjevanju, pisanju prijav in življenjepisu ter spoznavanju varnega delovnega okolja. Z drugim mesecem se je začel izvedbeni modul, ki traja štiri mesece. V njem se izmenjujejo različne tematske delavnice (dva dni v tednu) ter vključevanje v procese dela pri delodajalcih (tri dni v tednu). Tematske delavnice so s področij komunikacije, tujih jezikov, poslovnega bontona, reševanja konfliktov, ekonomskih in podjetniških znanj, timskega dela, prostovoljstva, osebnostne rasti, graditve samopodobe in drugih tematik, ki krepijo socialne kompetence. V tretjem modulu, ki bo trajal en mesec, bodo udeležence še dodatno spodbujali, usmerjali in jim nudili podporo pri vključevanju na trg dela, vključevanju v izobraževanje ali programe usposabljanja.

Pri izvajanja projekta sodelujejo z lokalnimi delodajalci

»Za izvajanje projekta smo se povezali z več kot 30 delodajalci z območja Domžal, Kamnika in Ljubljane, ki vključenim osebam omogočajo pridobivanje izkušenj, spoznavanje delovanja organizacije in procesov dela. Ves čas izvajanja projekta tesno sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, koordinatorjema socialne aktivacije, Centroma za socialno delo Domžale in Kamnik ter Uradom za delo Domžale in Kamnik«, je še povedala dr. Grintalova

Sodelovanje v projektu za delodajalce priložnost pridobivanja novih sodelavcev

Bojan Dremel iz podjetja IN2, Ljubljana nam je povedal, da so z vključevanjem udeleženca projekta v proces dela v njihovem podjetju zelo zadovoljni. »Ker udeleženec še ni imel veliko delovnih izkušenj, smo mu predstavili različna področja dela in ga vključili tam, kjer je tudi sam prepoznal, da procesa dela ne bo samo spoznaval, ampak se bo lahko vanj tudi aktivno vključil,« je obrazložil Dremel, ki nam je tudi zaupal, da na takšno vključitev udeleženca v njihov proces gleda zelo pozitivno, še posebej za profil kadra, ki prvič išče priložnost na trgu dela in je zaradi kakršnikoli razlogov pri tem neuspešen. Po njegovih besedah je takšno vključevanje ena od možnosti pridobivanja novih sodelavcev: »Na ta način uspemo spoznati potencialne sodelavce bolje kot na kakršnemkoli testiranju, in tudi kakšne talente, ki sicer ne bi bili prepoznani.«

Lenka Puh iz podjetja Allium in Marija Lovrenčič iz Zavoda Jazon, ki pri vključevanju udeležencev projekta delujeta povezano, sta nam povedali, da so z GeRI inštitutom na projektu Socialne aktivacije zelo dobro sodelovali že v prejšnjem časovnem obdobju. Prav zaradi tega se zdaj veselijo nadaljnjega sodelovanja, še posebej, ker gradijo medsektorsko sodelovanje in sodelujejo z različnimi naročniki njihovih rešitev, storitev in produktov tudi v občinah Domžale in Trzin. »Naš inovativni pristop pri sestavljanju dela in nalog na delovnem mestu, ki ga s tem prilagodimo posamezniku, predstavlja enostaven vstop v delovno okolje in prinese kandidatom pozitiven, vendar realen odnos do svoje produktivnosti, učinkovitosti in kariernih ambicij. Torej, če napreduje, ga lahko vključimo v učno delavnico na točno določenem mestu v smeri kariernih ambicij, in po uspešnem zaključku le-te pomagati v smeri zaposlitvi pri naših poslovnih partnerjih, ki so že kar navajeni, da kadrujejo tako, da nam ‘prevzamejo’ usposobljene zaposlene zdaj, že kot vroče žemljice,« nam svoj inovativni pristop dela predstavita sogovornici. Tisti, ki pa jim sami ponudijo zaposlitev in nimajo trajne potrebe po prilagojenem delovnem mestu ter posebni podpori na delovnem mestu, pa morajo biti zelo zagreti in fleksibilni – skoraj podjetniki, ker iščejo delovodje, delovne mentorje, ki so sposobni voditi ekipe sodelavcev s posebnimi potrebami.

Sogovornici sta nam še zaupali, da so vedno zadovoljni z vključitvijo posameznikov iz socialne aktivacije in veseli njihovega napredka: »Obe osebi sta se pri nas našli in se dobro počutita ter napredujta po pričakovanjih.«

Udeleženci projekt vidijo kot odlično priložnost za ponovno aktivacijo na trgu dela

»Za program sem izvedel od moje svetovalke na Zavodu RS za zaposlovanje, ki mi je predlagala, da se udeležim uvodne predstavitve. V tistem času nisem imel nobene aktivne dejavnosti, in ker mi je bil program všeč, sem se nato prijavil,« je povedal Martin, ki na omenjen program gleda zelo pozitivno, saj je bila zanj vključitev v program sprememba na boljše. Ponudil mu je spremembo okolja in bolj aktiven bioritem, obenem pa lahko uporabi tudi svoja znanja, ki jih je pridobil do zdaj. Z delodajalcem, kamor se je vključil, je zelo zadovoljen, saj je okolje dovolj sproščeno. »Na začetku sem zgolj želel kakšne dodatne izkušnje, da bi lahko dopolnil življenjepis, kar sem vsekakor pridobil. Seveda bi bilo lepo imeti zaposlitev tudi po zaključku programa, ampak tudi če ne, bo zagotovo lažje poiskati novo, kar je najpomembnejše,« nam je še zaupal Martin.

Almina, ki na program gleda kot na priložnost za mreženje, nova poznanstva, znanja in pridobivanja novih delovnih izkušenj, nam je povedala, da so ji vključitev v program predlagali na Zavodu RS za zaposlovanje. Najbolj je zadovoljna s stikom z delodajalcem, saj se tako lahko predstavi v najboljši luči: »Z vključitvijo pri delodajalcu sem trenutno zelo zadovoljna, žal pa ne vidim možnost za zaposlitev. Po zaključku programa bi bila seveda najbolj vesela zaposlitve. Vsekakor pa bom zadovoljna že z novimi izkušnjami, novim znanjem, ki mi bodo v pomoč pri nadaljnjem samostojnem iskanju zaposlitve.«

Martina, ki se je v program socialne aktivacije vključila na podlagi povabila s strani CSD Domžale in Zavoda RS za zaposlovanje, pravi, da se ji program zdi zanimiv in izviren: »Poleg večje možnosti za zaposlitev sem v program vstopila z namenom razširitve socialne mreže ter altruistične želje, da z določeno skupino ljudi lahko delim svoje življenjske izkušnje in znanja. Seveda je proces dvosmeren. Tako kot dajem, tudi dobivam in za to sem hvaležna. Po drugi strani sem v zasnovi programa (tj. šest mesecev v skupini petnajstih oseb) videla izziv. Na ta način preko sočloveka pridobiš bolj izostren pogled nase in na življenje.«

S kolegico iz skupine sta vključeni v delo pri lokalnem spletnem portalu domžalec.si. »Glavni urednik Miha Ulčar je življenjsko izkušen, prijeten in odprt za nove izzive. To, da smo začeli sodelovati, ni zgolj naključje. Želela sem si namreč okolje, kjer lahko ustvarjam, in ne delam v klasičnem pomenu besede. In tukaj lahko svojim prirojenim talentom ‘dam krila’. Mislim, da je to smisel življenja – da vsak s svojim življenjskim klicem na konstruktiven način prispeva za skupno dobro,« je povedala Martina, ki je v programu najbolj zadovoljna s tem, da so se ji odprla vrata tja, kamor sama morda ne bi vstopila. Vsaj ne na takšen način. »Po zaključku programa želim ostati pri tem podjetju ter nadgrajevati in doprinašati portalu oziroma ljudem,« nam je še zaupala Martina.

Živa pravi, da ji vključenost v program predstavlja motivacijo za osebnostno rast in spoznavanje sokrajanov. Po njenih besedah je zelo pozitivna izkušnja. V program, za katerega pravi, da je zastavljen premišljeno in izveden zares dobro, je bila povabljena preko CSD Domžale. Glede vključitve pri delodajalcu pravi, da je zelo zadovoljna: »Menim, da smo se kot ekipa dobro ujeli in da se znamo poslušati in slišati.« Glede njenih pričakovanja ob rezultatih programa, kamor je vključena, pa pravi, da čuti predvsem večjo motivacijo, da še vztraja v iskanju primernega dela in preučuje druge oblike zaposlitve.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: GeRI inštitut