Slovenologija: Pivska kultura v Sloveniji

V predzadnjem spomladanskem dogodku »Slovenologija«, ki poteka v organizaciji  dr. Noaha Charneya in Knjižnice Domžale, so se v pogovoru na temo »Pivska kultura v Sloveniji« predstavili Anja in Urban Florjančič, lastnika zelo uspešne butične pivovarne Mali Grad, ki navdih za dizajn in motive črpata iz  kamniških legend ter mlada zakonca  Maxim in Ekaterina Boldyrev, ki  sta svojo pivovarsko pot začela v Rusiji, od koder sta svoje pivovarske ambicije preselila v Selo pri ihanu in si postavila zgledno pivovarno Hopsbrew. Piva so precej hmeljno orientirana. V ponudbi imajo več kot 20 vrst piva. Kultura pitja piva se je s prihodom mikropivovarn spremenila. Dandanes imamo v Sloveniji številne butične pivovarne s široko izbiro inovativnih piv.  Prvo pivo sta Anja in Urban Florjančič  varila v garaži. Pogovor z degustacijo več vrst temnega in svetlega piva obeh pivovarn je je v Knjižnici Domžale potekal v torek, 10. aprila 2018.

Anja in Urban Florjančič svoje pivovarne, ki sta jo poimenovala Mali grad, nista kar tako slučajno uredila v Kamniku. Doma sta sicer v Nožicah, ki že sodijo v domžalsko občino, a ju je srednjeveški Kamnik že v mladosti dovolj očaral. Pa tudi voda je igrala odločilno vlogo pri izbiri lokacije. Za pivo je namreč ta zelo pomembna in v Kamniku okusno in mehko vodo točijo kar iz pipe. Za dobro pivo pa je poleg dobre vode pomemben tudi kakovosten slad, hmelj in kvas. Vodo mesečno analizirata, potem pa jo glede na vrsto piva obogatita z različnimi minerali. Kot vsi, ki začnejo na novo, sta tudi onadva varila prva piva v prijateljevi garaži in še hodila v službo, ki pa sta jo zaradi vedno večjega povpraševanja po pivu čez nekaj časa pustila in se posvetila samo pivu.

Nedolgo nazaj sta Anja in Urban presenetila z sicer že dolgo želenim in z dobro obiskanim odprtjem, ki je bilo popestreno tudi z glasbenim programom. Kamniška pivovarja sta proizvodnjo svojega piva Mali grad pred kratkim preselila v večje prostore, ki jima omogočajo dohajanje povpraševanja po njunih odličnih pivih, sta uresničila še eno izmed svojih skritih poslovnih želja, saj jima je uspelo v Šmarci odpreti tudi točilnico Mali grad. V njej točijo šest vrst piva in še več vrst, shranjenih v steklenicah, prirejajo pa čedalje več koncertov in s tem privabijo še več različnih skupin obiskovalcev.

Zakonca Maxim in Ekaterina Boldyrev pa sta pred nekaj leti prišla v Slovenijo in decembra 2015 v Selu pri Ihanu odprla pivovarno Hopsbrew, kjer varita različne vrste craft butičnega piva. Njihova piva, zvarjena izpod rok glavnega varilca Maxima, ki se je šolal na inštitutu za pivovarstvo v Berlinu, so precej hmeljno orientirana. Začeli so s precej klasičnim naborom, ki vključuje pale ale, IPA in porterja. Ko sta prišla v Slovenijo, je bilo za njiju zelo pomembno, da spoznata tudi slovenske pivovarje. Tako sta prišla v stik z Urbanom in Anjo iz pivovarne Mali grad. Anja zna odlično govoriti rusko. Že od samega začetka, ko še nista najbolje razumela slovenskega jezika, sta njima bila v veliko pomoč, hkrati pa so postali dobri prijatelji tudi izven pivovarskih voda in hvaležna sta jima za vso njuno pomoč. Če vsi pogledajo nekoliko širše, bi rekli, da je okolje zelo primerno za različna sodelovanja, saj ima vsaka mikropivovarna svoj stil varjenja piva, kar pomeni, da si slovenske mikropivovarne med seboj niti ne predstavljajo konkurence. Konkurirajo pa velikima slovenskima pivovarnama, ki pa gledata bolj na količino kot kakovost in da je nekaj malega ceneje. Zadnje čase pravi pivoljubci posegajo po polno zorjenih aromatičnih pivih malih pivovarn.

Vsak pivovar mora ohranjati kvaliteto, kar pomeni, da ne sme ponuditi v prodajo vsakega piva, ki ga naredi. Če bo pivo slabo, bo izgubil stranke. Zelo pomembna stvar je izbira hmelja, kvasa in sladu. Njihovo pivo vsebuje veliko hmelja, ker imajo radi poln okus piva. Vsak odgovarja za svojo proizvodnjo, zato mora mali pivovar ves čas delati dobro, od začetka nakupa surovin do konca, ko  nastane izdelek. Tako sta ti dve mali pivovarni nastali iz ljubezni do dobrega piva, želje po udejanjanju lastnih idej in kreativnosti. Da pivo postane pivo s karakterjem in polnim okusom, se poigravajo s količinami raznovrstnega hmelja in ječmenovega sladu, pa tudi voda dela čudeže. Sedaj pa eksperimentirajo še z več okusi, ki bodo razdražili brbončice pivoljubcev. Prednosti njihovih piv je v primerjavi z industrijsko pridelavo precej. Sama kakovost sestavin je najvišja, sestavine so skrbno izbrane, s samo pridelavo piva pa se ne hiti. Vse dozori ob svojem času, pivo ni filtrirano niti pasterizirano, zaradi česar ohrani vse za zdravje koristne sestavine. Ciljno skupino predstavljajo ‘pivoljubci’,  ki radi poskušajo nova piva in jim ni škoda plačati dodatnih nekaj centov na steklenico te bolj kakovostne različice rumeno-zlate tekočine.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar