Skrivnostni obisk v skrivnosti noči nad našimi glavami

Prijeten, a malo hladen večer na polju pri Homcu. Narava v sloju nastajanja polne lune. Večer, kot nalašč za opazovanje zvezd ter nebesnih teles. Pa se je zbrala manjša družba radovednih ljudi, oborožena z video opremo, komunikacijo in tablicami na terenu. Ampak tokrat ne zaradi lune in zvezd. Posneti so želeli najnovejši pojav zgodovine, ki je seveda še v nastajanju. Pa je navkljub vsemu to obudilo otroške spomine.

Še vedno zanimiv pogled v zvezde, ki smo jih, kot otroci opazovali v poletnih nočeh. Gledali smo v nebo in sanjarili, kaj nekaj je v ozadju, tam zunaj za zvezdami … Mi, kot mali otroci res nismo imeli veliko možnosti, da bi lahko pogledali tako kot danes na splet, kjer ti je vse na dlani. Vse, kar te zanima okoli vesolja, galaksij … Takrat smo, kot majhni otroci hodili v knjižnico, kjer tudi same literature na to temo ni bilo veliko ali pa skoraj nič. Še ta, ki pa je bila, je bila v tujem jeziku, ki nam je bil, kot sedem ali osem letnemu otroku nerazumljiv. A kljub temu, si knjigo vzel domov in jo z veseljem pregledal. Slike so bile privlačne, tudi nebesna telesa so bila opisana, povezave med njimi, zakaj se imenuje to ozvezdje veliki voz in oni tam mali voz …

No, pa preidimo na novo tehnologijo in vizijo podjetja SpaceX, katerega smo se z zanimanjem odpraviti pogledati na ta večer. SpaceX je podjetje in izkorišča svoje izkušnje pri gradnji raket in vesoljskih plovil, ter uvaja najnaprednejši sistem širokopasovnega interneta na svetu. Z zmogljivostjo, ki daleč presega uspešnost tradicionalnega satelitskega interneta in globalnega omrežja, katerega ne omejujejo omejitve zemeljske infrastrukture, bo podjetje vzpostavilo ter dostavilo hitri širokopasovni internet do lokacij, kjer so bile do sedaj dostopi nezanesljivi, izjemno dragi ali pa celo tudi popolnoma nedosegljivi.

Zelo zanimivo pa je to, da vsak Starlink satelit, kot ga imenujejo, tehta približno 260 kg in ima kompaktno obliko ploščatih plošč. S štirimi mogočnimi fazami ter dvema paraboličnima antenama na vsakem satelitu, za ogromni pretok podatkov, se tako lahko postavi in ​​preusmeri signal v zelo kratkem času in s tem močno znižajo stroške v primerjavi s tradicionalnimi satelitskimi internetnimi povezavami, ki obstajajo sedaj. Na koncu svojega življenjskega cikla, se bodo sateliti samodejno umikali iz svoje krožnice leta, ter se spustili v zemljino atmosfero, kjer bodo popolnoma izgoreli in ne bodo, kot je to pri obstoječih satelitih, ostali kot človeške smeti v globinah vesolja.

Med opazovanjem zvezd in satelitov, nas je kar na lepem zmedel prihod ogromnega letala izza naših hrbtov. Seveda ga je bilo potrebo takoj posneti, tudi na Fligtradar24 preveriti, kaj je to za ena pošast, ki se je prikradla v tihi, mirni ter spokojni noči nad našimi glavami. Zelo počasi in zelo lepo se je iznad Domžal, preko Mengša, spuščal mirno proti Brniku. A kaj, ko ga ni bilo na seznamu, ni bilo vidno na portalu Fligtradar24 in tudi na listi prihodov na spletni strani letališča Jožeta Pučnika ga ni bilo. In radovednost je pripeljala do tega, da hop v avto, ter pot pod noge in lepo proti Brniku. Pa smo posneli tega lepotca, velikana iz varne razdalje. In če ne bi bili opremljeni, kot smo bili, bi šli domov s slabimi posnetki, tako pa imamo v arhivu tokrat posneto zelo zanimivo letalo.

Ker pa nam vse skupaj ni dalo miru, pristanek je bil tako skrivnosten in nikjer zabeležen, smo takoj odšli v akcijo. Izkazalo se je, da je letalo last Ruske letalske družbe Nordwind. In sicer Boeing 777-300ER, ki velja za eno izmed največjih dvomotornih letal na svetu. Po brskanju na spletu, se je izkazalo, da je to isto letalo sedmega aprila letos na Brniško letališče pripeljalo štirideset ton medicinske opreme iz Kitajske. In ravno to, je bila tisti dan prava senzacija v Sloveniji. Zelo zanimivo pa nam je bilo to, da za včerajšnji let očitno ni bil nihče obveščen. Da pa je zadeva še bolj zanimiva, je tudi to, da sam let in prilet niti nista bila najavljena ali videna na prihodih letal na Brniško letališče.

Avtor: J.H.;  Video: J.H.