Skavti na Blejski otok ponesli Luč miru
V soboto, 30. decembra 2019, smo odrasli katoliški skavtinje in skavti Slovenije, zbralo se nas je okoli 40 iz kar nekaj bratovščin, z organizatorji prinosa Luči miru iz Betlehema na Blejski otok – bratovščina Grče iz Jesenic, že peto leto k Materi Božji Mariji, Kraljici na jezeru ponesli Luč miru. Iz domžalske bratovščine se nas je pripeljalo enajst odraslih skavtov. S pletnami smo se popeljali do otoka. Pletnar je spretno krmaril in veslal s pletno ter nas varno pripeljal čez vodo do otoka.
Najznamenitejši simbol otoka je cerkev Marijinega vnebovzetja ali kot je rekel blejski župnik dr. Janez Ferkolj, Mati Božja, Kraljica na Jezeru, še prej pa smo morali do nje prehoditi 99 kamnitih stopnic. Na vrhu stopnic nas je že čakalo nekaj odraslih skavtov, ki so prišli na otok s prvo pletno. Sveto mašo je daroval Blejski župnik dr. Janez Ferkolj, somaševali pa so prof. dr. Anton Štrukelj, salezijanec Vinko Cingerle ter župnik župnije Cerkno, Matej Kobal.
Namen akcije Luč miru iz Betlehema, ki pri nas poteka že 28. leto zapored, je širjenje sporočila miru, letos pa se je odvijala pod Geslom in poslanico »Ne boj se goreti!« Pred 28 leti smo skavti prvič prinesli luč v Slovenijo pod geslom »Mir je čas brez vojne«. Sporočilo je bilo takrat predvsem odmevno in na mestu. Danes je to sporočilo že tako daleč nazaj, da smo nanj morda že malo pozabili.
Letošnje geslo je »Ne boj se goreti!« Poslanica govori o našem poslanstvu širjenja svetlobe in ljubezni, ki sta rešitev za vsakega človeka, ne glede na strah, ki je prisoten v nas. Svetlobo (Luči miru iz Betlehema) potrebujemo, da lahko vidimo stvari in ljudi v pravi, polni podobi – brez nje lahko spoznavamo le delno, na pol. Na podoben način v odnosih deluje ljubezen: daje tisto svetlobo, ki je potrebna, da v bližnjem ne vidimo več nasprotnika, temveč prepoznamo brata oziroma sestro. Izkušnja kaže, da lahko damo le to, kar smo prejeli – od drugih ali od Boga. Ljubimo torej lahko le, kolikor smo ljubljeni – od drugih in od Boga. Bolj kot se zavedamo, da smo ljubljeni takšni, kot smo, lažje se na prejeto ljubezen tudi odzovemo tako, da jo vračamo, in tako, da jo dajemo naprej. Goreti kot luč je vabilo s strani drugega, od zunaj, in zapoved iz naših src, od znotraj. Geslo predstavlja zaključek dvogovora: zadnje besede drugega (ali Drugega), s katerim se pogovarjam, ki me vabi in me spodbuja, pa je v sporočilu o dogodku zapisalo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je organizator akcije pri nas.
»Pozdravljeni vsi romarji, skavti in ostali obiskovalci tega lepega mesta. Luč svete družine je zasvetila na predvečer Božične noči, in danes, ko se pesek iz peščene ure leta 2019 izteka, na predvečer zadnjega leta, imamo že petič Luč miru iz Betlehema v naši sredini. Še nekaj ur nas loči, da obrnemo peščeno uro, ki bo pretakala pesek v letu 2020 … Naj sveti še naprej skupaj s tem drobnim plamenčkom, naj vsi prinašajo tako potrebnega miru po vsem svetu,« je pri pridigi med drugim dejal blejski župnik dr. Janez Ferkolj. Svete maše pa se je poleg skavtov udeležilo še veliko vernikov iz Slovenije in tujine. Po sveti maši smo se počasi odpravili na celino z željo, da take dobrodelne akcije še naprej spodbujamo in se jih udeležujemo.
Najbolj prepoznaven simbol otoka je cerkev Marijinega vnebovzetja, Mater Božja Marija, Kraljica na jezeru, z dolgo in pestro zgodovino, vendar pa se za bujnim zelenjem skriva še več zanimivih otoških zgradb, kot so zvonik, cerkev, kaplanija in proštija, mala puščavnica ter nekaj skrivnostnih legend. Leta 1465 je bila na otoku zgrajena enoladijska gotska cerkev. Njena posebnost je bil 52 m visok prosto stoječi zvonik, narejen iz luknjičastega kamna, ki so ga imenovali ajdovo zrnje. Cerkev je sedanji baročni videz dobila sredi 17. stoletja, na otoku pa so postavili tudi kapelico Matere božje ter znamenito stopnišče, ki ga sestavlja 99 stopnic. Še danes velja običaj, da če se želi par poročiti v cerkvici na otoku, mora ženin najprej nesti nevesto po vseh 99. stopnicah.
Avtor: Miro Piva; Foto, video: Miro Pivar
