Razglednica iz Mengeškega polja

Tako se glasi uvod zapisa, ki je zaokrožil med uporabniki facebooka, nanaša se pa na skladiščenje bal z odpadki v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole. Takšno razglednico so pred kratkim dobili tudi v Študi, ki pa po protestu krajanov in izvedenih ukrepih pristojnih služb, le ne bo takšna, saj je bilo podjetju Publikus po opravljenem izrednem inšpekcijskem pregledu Inšpekcije RS za okolje in naravo IRSOP, najprej z ukrepom izrečena prepoved nadaljnjega dovažanja bal na tisto zemljišče, odrejena je bila postavitev fizičnih preprek, da bo onemogočen nenadzorovan dostop nepooblaščenim osebam ter v nadaljevanju tudi izdana odločba, da mora Publikus v roku 15 dni po vročitvi odločbe odstraniti bale z odpadki iz tega zemljišča. Bale se sedaj kopičijo v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole (CROS), kar je vidno tudi na razglednici Mengeškega polja. Kopičenje bal pa je začelo razburjati okoliške prebivalce.

Kdo dejansko proizvaja odpadke?

Če se je še pred dobrimi štirimi desetletji odpadke odlagalo vsepovsod, kjer se je nahajala kakšna luknja ali pa v gozd, daleč od oči, je v zadnjih letih okoljevarstvena zavest ljudi na veliko višji stopnji, kot nekoč. Veliko je k temu pripomoglo ozaveščanje, ki se prične že v vrtcih in šolah ter uvedba ločevanja odpadkov po gospodinjstvih. Kljub temu, da je naša ozaveščenost na višji ravni, pa smo še vedno ljudje tisti, ki proizvajamo odpadke, na kar nas sili potrošniška miselnost, s katero nas vsakodnevno množično bombardirajo korporacije in trgovska podjetja. Večino stvari, ki jih kupimo dejansko ne rabimo, saj od njih ni odvisno naše preživetje. Kupujemo pa predvsem zaradi privlačne embalaže, pri čemer vsebina ni pomembna. To embalažo nato odvržemo v zabojnik, katerega nam praznijo komunalna podjetja, potem pa nas ne zanima več kaj se dogaja s to embalažo. S tem se ukvarjajo podjetja za predelavo in uničevanje odpadkov. In ravno ta podjetja se morajo pri svojem delu spopadati s številnimi birokratskimi ovirami in zapleti ter togimi državnimi predpisi. Nas potrošnikov, ki proizvajamo odpadke, to ne zanima in tudi teh odpadkov, ki jih proizvedemo, ne želimo imeti v svoji bližini.

Razglednica iz Mengeškega polja

Tudi o tem je nedavno tekla debata okoliških županov in predstavnikov podjetja Publikus na skupnem sestanku. Glavna tema skupnega sestanka je bila Center za ravnanje z odpadki Suhadole, kjer se v zadnjem času kopičijo bale z odpadki, to pa je začelo motiti okoliške prebivalce, ki so svojo nejevoljo začeli izlivati tudi po socialnih omrežjih: »Raste, raste gora smeti. Razglednica iz Mengeškega polja.« V zapisu je tudi navedeno, da je sedaj prišel čas, da občani Komende zares stopijo skupaj in temu naredijo konec: »Če so uspeli v Študi, bomo tudi mi. Konec koncev zastrupljajo vse okoli. Smrad in muhe, to je še najmanj. Grozi nam velika ekološka katastrofa, poleg vsega pa se smeti kopičijo na vodovarstvenem območju. Lahko pa jokate, ko bodo vaši otroci bolni, saj to vodo pije večina ljudi iz kamniško-domžalskega območja. Bomo prvi v Sloveniji, ki ne bomo več pili vode iz pipe?«

Razglednica iz Mengeškega polja.

V Publikusu problematiko kopičenja odpadkov rešujejo z odvozom na termično obdelavo v tujino

Nedavno so župani  Franc Jerič (Občina Mengeš),Toni Dragar (Občina Domžale), Matej Kotnik (Občina Lukovica), Martin Rebolj (Občina Moravče), Peter Ložar (Občina Trzin) na redno srečanje povabili predstavnike podjetja Publikus d.o.o. in Stanislava Poglajna, župana Občine Komenda. Skupni sestanek je bil namenjen obravnavanju problematike prevelike količine skladiščenih odpadkov ter rešitev stanja v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole (CROS).  Župani so na sestanku tudi izpostavili, da s kopičenem odpadkov obstaja večja nevarnost ter nezaželeni vplivi na okolje. Gregor Kranjec, predstavnik podjetja Publikus je dejal, da omenjeno situacijo, ki je nastala na kratki rok, rešujejo z odvozom odpadkov v tujino v naprave za termično obdelavo odpadkov. Rešitev na daljši rok pa je postavitev lastne termične naprave, kjer bodo s t.i. sosežigom odpadkov pridobivali električno in toplotno energijo. V podjetju Publikus se s tremi podjetji dogovarjajo za odvoz približno 6.000 ton odpadkov na končno oskrbo v tujino. Za postavitev naprave za termično obdelavo odpadkov pa potrebujejo poleg dovoljenja države tudi lokacijo, ki jo bo pozitivno sprejela tudi lokalna skupnost. »Na odpadkovnem področju še vedno vlada kaotično stanje. Kot država smo veliko naredili na področju uvajanja sistemov ločenega zbiranja različnih vrst odpadkov, premalo pa na koncu poti odpadkov oziroma kako jih bomo učinkovito predelali, odstranili. Takšen primer predstavljajo tudi odpadki, ki jih skladiščimo na območju CROS-a. Gre za plastične materiale, ki niso primerni za predelavo/recikliranje in nastajajo pri sortiranju mešane odpadne embalaže (embalaža, ki jo občani odlagajo v tipske posode z rumenim pokrovom ali v rumene vreče). V strokovnih krogih tem materialom pravimo tudi »lahka frakcija«.Trenutno je edina učinkovita končna oskrba tovrstnih odpadkov energetska izraba, ki pa se izvaja v tujini, ker država še ne izvaja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Ker so tuji upravljavci objektov za energetsko izrabo prepoznali stisko slovenskih centrov za obdelavo odpadkov, je posledično tudi cena za prevzem poskočila v nebo. Zaradi vsega navedenega, smo se tudi odločili, da bomo poskušali sami izvesti investicijo izgradnje termičnega objekta, ki pa se ne bo nahajal na območju občin širšega domžalskega bazena,« je povedala Teja Ulaga, predstavnica podjetja Publikus.

Z novo balirno napravo bodo na območju CROS za 50% zmanjšali površino, na kateri trenutno skladiščijo odpadke

Prisotni župani so opozorili, da so opisane rešitve sprejemljive na dolgi rok, vendar občani in občanke potrebujejo rešitve na krajši rok, npr. kako bodo rešili stanje prekomernega dolaganja odpadkov v CROS-u in tudi v Študi. Gregor Kranjec je dejal, da so v preteklem mesecu kupili novo balirno napravo, ki jim bo omogočila, da bodo na območju CROS-a za 50 % zmanjšali površino, na kateri trenutno skladiščijo odpadke: »Prav tako bomo z baliranjem še dodatno zaščitili odpadke in tako zmanjšali morebitne negativne vplive skladiščenja na okolje in možnost nastanka požara. Hkrati bomo obstoječo količino lahke frakcije zmanjšali tudi z odvozom na termično obdelavo v tujino, sedaj tečejo pogovori s tremi podjetji za odvoz približno 6.000 ton lahke frakcije.«

Dosedanje analize izkazujejo, da delovanje CROS nima negativnega vpliva na kakovost podzemnih voda

V obrazložitvi aktivnosti, ki so jih izvedli za zmanjšanje vpliva skladiščene lahke frakcije oziroma objekta za obdelavo odpadkov na okolje, je Gregor Kranjec pojasnil, da  vse od leta 2011, ko so začeli sortirati odpadke, celotno območje CROS-a sistematično urejajo oziroma izvajajo ukrepe, ki iz okoljevarstvenega vidika izboljšujejo stanje (utrjevanje in asfaltiranje manipulativnih površin, kjer poteka ravnanje z odpadki; ureditev sistema odvajanja industrijske in padavinske odpadne vode ter priklop na javno kanalizacijsko omrežje; izgradnja hale in nadstrešnice; ureditev betonskih boksov za skladiščenje različnih vrst odpadkov, …). Prav tako se za lokacijo CROS-a od vsega začetka izvaja monitoring onesnaženosti podzemnih voda, kjer se dvakrat letno zajemajo vzorci vode iz petih vrtin in opravljajo analize morebitne onesnaženosti. Dosedanje analize izkazujejo, da delovanje CROS-a nima negativnega vpliva na kakovost podzemnih voda.

Glede požarne varnosti v Suhadolski jami je na vprašanje Franca Jeriča, župana Občine Mengeš, Gregor Kranjec, predstavnik Publikusa odgovoril, da so imeli v preteklem letu dva začetna samovžiga, ki so ju uspeli pogasiti že v začetni fazi: »Takoj naslednji dan je JKP Prodnik vzel vzorce za analizo vpliva na podtalnico. V preteklem letu smo izvedli tudi požarno vajo, ki so se je udeležili prostovoljna gasilska društva in gasilska podjetja. Gasilci so po vaji podali nekaj predlogov za izboljšanje učinkovitosti akcije, kar smo v podjetju upoštevali.« Župan jih je, glede na količine odpadkov, ki so v Suhadolski jami, opozoril, da je bistvo za hitro in učinkovito akcijo neoviran dostop. Zagotovili so, da bodo polni dostop zagotovili z odvozom omenjenih 6.000 ton.

Miha Ulčar; Foto: Facebook

Komentarji uporabnikov
Tagi