Zaradi izdaje niso dočakali trenutka v kar so verjeli – da bo sovražnik premagan, slovenski narod pa svoboden!
Pri spomeniku padlim borcem na Rudniku pri Radomljah je v soboto, 9. januarja 2016, potekala tradicionalna spominska slovesnost v spomin na dogodke, ki so se v bližini odvijali 6. januarja 1945, ko je skoraj na pragu svobode zaradi izdaje izgubilo življenje več kot 30 partizanskih borcev.
Slovesnosti v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB občin Domžale in Kamnik, se je udeležilo veliko število udeležencev, ki so skupaj s praporščaki in številnimi gosti počastili spomin na narodno osvobodilni boj ter se s tem spomnili na padle borce za svobodo, ki so se odločno uprli okupatorski vojski ter njihovim izdajalskim pomagačem.
Po Slovenski himni so vence k spomeniku položili predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale, Marija Majhenič, podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB občine Kamnik, Matevž Košir ter podžupan Občine Kamnik, Igor Žavbi. Spominske slovesnosti se je udeležila tudi podžupanja Občine Domžale mag. Jana Miklavčič.
Polaganje vencev k spomeniku padlim na Rudniku.
»Spoštovane gospe in gospodje, tovarišice in tovariši! Krajevna organizacija Zveze borcev Duplica je v jeseni 1960 postavila spomenik, ob katerem smo se danes zbrali, Občini Kamnik in Domžale pa sta ga leta 2013 obnovili. Posvečen je borcem NOV, ki so med leti 1941 in 1945 darovali svoja življenja. Na njem so zapisana imena 30 bork in borcev, ki so v začetku januarja 1945 izgubili življenje v boju s sovražnikom, v boju, ki je potekal v bližini mesta, kjer smo se danes zbrali. Po novem letu 1945 se je v štirih bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne zbralo nekaj več kot 30 okrožnih političnih delavcev. 6. januarja istega leta so v visokem snegu Nemci obkolili bunkerje. Pred nemškimi kroglami je ušlo le nekaj borcev. 13 so jih ujeli in naslednji dan postrelili v Vrhovljah pri Lukovici, ostali so padli med begom ali pa so si sodili z lastnimi kroglami. 30 imen žrtev je zapisanih na tem spomeniku. 30 izdanih. 30 tistih, ki so svoje življenje dali za narodnoosvobodilni boj. 30 tistih, ki niso dočakali, v kar so verjeli – da bo sovražnik premagan, slovenski narod pa svoboden«, je v uvodu svojega govora povedal slavnostni govornik, podžupan občine Kamnik, Igor Žavbi.
Slavnostni govornik, podžupan občine Kamnik, Igor Žavbi.
Letos bo minilo 25 let od vojne za Slovenijo. Vojne za samostojno in neodvisno državo. Konec junija 1991 so Slovenijo napadli vojaki Jugoslovanske ljudske armade … »Pa smo po 25-ih letih resnično svobodni in neodvisni? Kakšno grožnjo nam lahko predstavljajo številni migranti, ki v želji po boljšem jutri, prečkajo našo državo? Ali moramo zaradi njih resnično postavljati bodečo žico ob naših mejah? Kaj pomeni stavka policije za varnost naših državljank in državljanov? Ali obstaja minister, ki ni vpleten v nobeno afero? Ali se na vodilnih položajih sploh še najde kdo, ki ni izkoristil možnosti in se neopravičeno okoristil? Ali je primerno, da se predsednik republike udeleži predstave, v kateri se bo brilo norce na njegov račun? Ali je prav, da humanitarne organizacije vsako leto zberejo na tone hrane in jo razdelijo najranljivejšim članom naše skupnosti, ki z dneva v dan razmišljajo o golem preživetju? Ali je prav, da imamo v Sloveniji preko 4.000 brezdomcev? Ali je po 25 letih naša ljuba Slovenija odrasla, je v puberteti, ali pa bo enostavno morala začeti znova? Takšna in podobna vprašanja se mi porajajo, ko razmišljam o svoji domovini. O naši domovini. Priznam, velikokrat si nanje ne znam odgovoriti. Najbolj pa mi je hudo, da je v Sloveniji še vedno veliko ljudi, ki jih ta vprašanja sploh ne zanimajo ali pa za spremembo niso pripravljeni narediti ničesar. Premnogo, mnogo premnogo je takšnih, ki iz toplega naslanjača čakajo, kdaj bo bolje. Odveč jim je celo očistiti pločnik pred lastno hišo in z jamranjem krivdo valijo na delavce komunalnih služb. Pa je res za vse kriv nekdo drug? Vprašajmo se, kaj lahko storimo sami!«, se je v svojem govoru spraševal Žavbi.
Ves čas proslave je pri spomeniku med častno stražo enote Območnega združenja slovenskih častnikov občine Domžale stal in na koncu požel tudi veliki aplavz, enaindevetdesetletni Vinko Žebovec, nekdanji partizan in aktivist iz Volčjega Potoka, ki je svojim letom navkljub strumno in ponosno počastil spomin na svoje, med osvobodilno vojno padle tovariše.
Spominske slovesnosti se je udeležil tudi enaindevetdesetletni Vinko Žebovec, nekdanji partizan in aktivist iz Volčjega Potoka.
Spominsko slovesnost je povezovala Barbara Božič, s kulturnim programom pa so slovesnost popestrili člani Mešanega pevskega zbora DKD Solidarnost iz Kamnika, otroci Osnovne šole Marije Vere iz Kamnika, še posebej slovesen značaj prireditvi, pa so s svojo prisotnostjo dodali pripadniki častne enote Območnega združenja slovenskih častnikov občine Domžale, pod poveljstvom stotnika M. Habjana ter člani Kulturno-zgodovinskega društva Triglav, ki gojijo in ohranjajo tradicijo ter spomin na NOB. Za manjšo okrepčilo obiskovalcev, pa je poskrbela Krajevna skupnost Volčji potok.
