Vila Vipolže znova zasijala pod žarometi festivala Brda & Friends

Po lanskem huronskem festivalskem obisku je Vila Vipolže preteklo soboto, 11. maja, znova gostila vinski festival Brda & Friends. Vinoteka Brda je na posestvu sredi Brd uredilo svojo drugo izdajo že lani dobro obiskanega festivala, na katerem so se znova zvrstila številna pomembna in opazna imena iz vinske struje.

Fokus festivala je ostal pri predstavljanju briških vinarjev, zato so se med drugim predstavili vinarji, ki ustvarjajo pod znamkami Aljoša Sirk, Marjan Simčič, Klet Brda, Zalatel, Nebo, Čarga, Iaquin, Edi Simčič, Mulit, Valter Sirk, Ščurek, Danilo Mavrič, Zarova, Kristančič, Ronk, Jure Štekar, Šibav, Bregar, Atelier Kramar, Blažič, Domačija Bizjak, Erzetič, Zanut, Movia, Kristalvin, Kristian Keber, Emeran Reya, Jožko Mavrič, Prinčič, Dobuje, Berblut, Sosolič, Fabricijo, Zuljan in Reia, festival pa vendarle ni pogrešal tudi mednarodne udeležbe.

Opaziti je bilo namreč precej italijanskih etiket (Garganuda, Fattoria Le Pupille, Tenuta Tomasella, Castello di Uviglie, Marsuret, Ronc Platat, Dorigo, Farm Scarbolo, Sgangherati Wine Company, I Feudi di Romans, Ritter de Zahony, Ronco del Gnemiz, Draga Winery, Sturm Winery, Vila Vassi, Azienda Baccichetto Andrea, Cantina Castiglia, Turetta, Antico Broilo, Polje Winery in Pomodolce), ni pa bila Italija edina soseda, ki je zelo resno nastopila na festivalu. Tudi hrvaški vinarji so bili precej dobro zastopani: zasledili smo namreč Roxanich, Vina Prelac, Sontacchi, Damarius Winery in Coral Wine. Bosno in Hercegovino so zastopala Vina Brkič in Vina Jungić, pod portugalsko zastavo se je ponašala vinarna J. Cabral Almeida, pod moldavsko pa I’M WINERY. Čez Atlantik je svoja vina prinesla argentinska vinarna Contumaz Vinos iz Mendoze.

Nekoliko več pažnje smo tokrat posvetili vinarstvu, ki svoja vina ponuja pod etiketo Amalia Mavrič. Še pred pokušanjem je ime vzbudilo precej zanimiv pomislek, saj med blagovnimi znamkami povsem dominirajo moška imena, tu pa se pojavlja Amalia. Njen pravnuk Luka, ki je tokrat zastopal svoje prednike, nam je pojasnil, da so se v preteklosti pojavljala različna imena, da pa se je vinarstvo v zadnjem času odločilo standardizirati etiketo, in da odslej svojo rujno kapljico točijo še izključno pod Amalia Mavrič. Njegovo dekle Manca, ki mu je vneto pomagala na stojnici, nam je postreglo vsa vina, ki jih je premogla vinarna iz Šlovrenca. Naš fokus je ostal pri rebuli iz leta 2021, ki je eno leto preživela v inoksu, eno leto v barikiranih sodih, potem pa pol leta v steklenici. Luka in Manca sta dodala še, da je rebula takšno vino, ki ga enostavno moraš vzljubiti, če ga še nisi, in da ga rada predstavi vsem, od mladega do starega, od amaterjev do poznavalcev, saj da očara vsakogar. Poleg rebule smo pokusili še sivi pinot, in sicer v dveh inačicah: iz inoksa in iz barikiranih sodov, cuvee Raptor, ki ga prezentirajo kot hišno vino, in – za ljubitelje rdečega vina – cabarnet franco, ki je za Brda manjša redkost.

Pod vplivom zgodbe o prababici pa smo se kar hitro zataknili še pri Vinarstvu Zuljan, ki je praktično sosed Vile Vipolže. Vinarstvo, ki ima svoje zametke v 20. stoletju v Kozini, so predstavljale kar tri predstavnice nežnejšega spola v treh mladostnih generacijah. 21-letna Maja in komaj 12-letna Ana sta pridno pomagali svoji mami Karmen, ki nam je vneto pripovedovala zgodbe Vinarstva Zuljan. Na izjemno dobro založeni mizi ni manjkalo niti rdečih niti belih vin: malce globlje pa smo pogledali v kozarec njihovega svežega merlota. Sadne intonacije izredno dobro prikrijejo sicer konkretnih 13,5 odstotkov alkohola, ki jih najdemo v njem.

“Gozdne jagode, murve in maline boste okušali,” nekako tako je zvenelo pojasnilo vinarke, ki se je kmalu izkazalo za čisto resnico. Posebna embalaža pa je v nas prebudila tudi zanimanje za vino pod napisom “Pikolit”. Gre za nekoliko manj znano, a izjemno aromatično vino, distribuirano kot desertno vino s precej visoko vsebnostjo sladkorja, kar je za te konce morda res manj pričakovano, a toliko interesantneje, saj pri pikolitu ne gre zgolj za ime znamke, ampak tudi za ime avtohtone briške sorte. Lagali bi se, če bi dejali, da nismo uživali v pokušanju pikolita, za katerega je vinarka priznala, da je kar sladica oziroma češnja na vrhu torte.

Za gurmanske podvige je v posebnem prostoru skrbelo več ponudnikov. Že med vinskimi stojnicami je bilo opaziti več sirarstev (Fattoria Gortani, Domačija Čilčevi,Sirarstvo Orešnik, Sirarstvo Gugala), prava kulinarična poslastica pa je svoje hujše podvige skrivala v kleti vile. Tu so vsi ljubitelji dobre hrane prišli na svoj račun, saj je več bistrojev in restavracij ponujalo svoje najboljše. Kuhalnice so na festivalu vrteli šefi iz Bistroja Štorja, Gostilne Termika, Marine Portorož, Georgie bistroja, Osterie Caramella, Bistroja Al Borgo, Mamm Ciclofocaccerie in Restavracije Gredič. Nekoliko bolje smo pokukali k Georgie bistroju, bivši Monsteri, ki jo je v Ljubljani na noge postavil šef Bine Volčič, danes pa se pod njihove jedi prvenstveno podpisuje Gregor Jelnikar. Šef je prišel tudi na festival, njegova favorizirana jed pa je bila očitno tunin tartar na posteljici iz riža in nori alg, ki ga je pridno delil lačnim gostom. Georgie bistro je ponudil še mesne kroglice, njihovi festivalski sosedi – Osteria Caramella – pa so se odločili, da globoko zabredejo v polento, ki so jo sukali v velikih loncih.

Organizatorji festivala so se izjemno potrudili, da je zares užival sleherni gost. Tokrat so krajše glasbene vložke prilično umestili kar na dvorišče vile, tako da je v poznopopoldanskih urah Vipolže dokončno zajela opojna vinska poslastica, kulinarične specialitete, predvsem pa neprekosljivo vzdušje, ki je spominjalo že na pravljične prizore.

Lani so Vipolže gostile dva uspešna vinska festivala, in sicer, kot že rečeno, Brda & Friends in drugega še v jesenski ediciji, ko so v vili zavladala izključno briška vina in opojne substance iz sosednjega italijanskega vinorodnega okoliša Collio. Le upate lahko, da bo temu tudi letos tako in da bo vinska pravljica znova našla pot do Vipolž že letos oktobra, sicer pa bo na naslednjo vipolško vinsko sago potrebno počakati do maja 2025.

Besedilo: Rok Učakar Grašič, fotografije: Rok Učakar Grašič in Matej Ive.