Veterani vojne za Slovenijo po poteh domžalskih tajnih skladišč orožja

»V javnosti iz leta 1990 praviloma izpostavljamo le armadno akcijo delne razorožitve in prevzema orožja Teritorialne obrambe. Ob tem pa, menda nenamerno, pozabljamo, da so dobro organizirane skupine spretnih in pogumnih ljudi iz varovanih armadnih skladišč odpeljale zajetne količine vojaške opreme in orožja. Pripadniki tedanje milice ter Manevrske strukture narodne zaščite so »ukradeni« tovor prepeljali na skrivne lokacije, praviloma v skladišča posameznih podjetij in na kmetije, katerih lastniki so se strinjali, da nase prevzamejo breme tveganja. To je bil čas osebnih odločitev in velikega zaupanja med prebivalstvom in pripadniki slovenskih obrambnih sil,« je dejal Janez Gregorič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale pred začetkom dvournega pohoda po osem kilometrov dolgi poti, na kateri so veterani vojne za Slovenijo obiskali štiri lokacije tajnih skladišč orožja in streliva iz let 1990 in 1991.

Devetindvajseti pohod po poteh vojne za Slovenijo je letos v domžalski občini potekal po poteh tajnih skladišč orožja in streliva. Te stvari je potrebno malo obnoviti, da se ne pozabijo dobra dela ljudi, ki so hranili orožje in strelivo. Ti lastniki to ne bodo pozabili, prav pa je, da tudi mi tega ne pozabimo. Letos namreč mineva trideset let vojne za Slovenijo, veterani vojne za Slovenijo se tega dobro spominjajo, čeprav so včasih malce razočarani nad stanjem, kakršno je zadnje čase v državi. So pa optimisti, da bo boljše.

Pohodniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, bilo jih je dvajset, so v četrtek, 20. maja 2021, obiskali štiri lokacije tajnih skladišč: Biotehniško fakulteto, Univerze v Ljubljani, Oddelek za zootehniko Groblje, praporščaka OZVVS Draga Anžina v Prelogu pri Ihanu, Janeza Hribarja v Zaborštu ter najstarejšo domžalsko gostilno Keber.

Znak hvaležnosti, s katerim so označene domačije in drugi prostori, ki so leta 1990 in 1991 služili kot skrivna skladišča opreme in orožja tedanje milice in Teritorialne obrambe, so izdelali na pobudo združenja veteranov vojne za Slovenijo. V domžalskem Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo so Marjan Galien s sinom Markom ter Markom Trampužem pred časom pritrdili trinajst spominskih obeležij na domačije, kjer so imeli tajno skladišče orožja in streliva.

Na lokaciji na Oddelka za zootehniko Biotehnične fakultete v Grobljah je bil leta 1990 direktor dr. Feri Habe, pred začetkom včerajšnjega pohoda pa je zbranim povedal nekaj besed o takratnih dogodkih in tajni shrambi streliva in orožja Teritorialne obrambe. Vzporedno s političnim osamosvajanjem Slovenije je potekalo postopno oblikovanje lastnih oboroženih sil. Strategija slovenskega vodstva pri prevzemu poveljstva nad Teritorialno obrambo, ki je bila v njegovi pristojnosti, je temeljila na doslednem vztrajanju na pravno korektnih utemeljitvah osamosvojitvenega procesa. Z začetkom razoroževanja Teritorialne obrambe maja 1990, so se v nekaterih občinah pojavili dvomi. Predsedniki občin, ki se z ukazom razorožitve niso strinjali, so obveščali novo slovensko vlado, ki je bila ravno v prevzemanju dolžnosti. Tako je bilo pod nadzorom JLA že približno 70 odstotkov orožja. Iz spontanega odpora proti nezakonitemu pobiranju orožja Teritorialne obrambe, je zrasla ena najbolj organiziranih akcij, kar jih je bilo izpeljanih na ozemlju Slovenije v novejši dobi. Rezultat te akcije je bila velika oborožena formacija, ki je bila slabe tri mesece po razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe, ob tesni naslonitvi na specialne in posebne enote slovenske milice, zavarovati Slovenijo pred kakršnimkoli oboroženem presenečenju. Tako so v drugi polovici leta 1990 orožje odpeljali na 14 različnih tajnih lokacij v Domžalah, kjer je bilo skrito do junija 1991, ko so ga prejele mobilizirane enote teritorialne obrambe občine. Oblike delovanja so bile tajne, česar so bili pripadniki TO vajeni, zato so tudi v novi organiziranosti dosledno in brez napak spoštovali ta načela. Orožje iz tajnih skladišč je odločilno vplivalo na izvajanje obrambe v vojni za Slovenijo 1991.

Na vseh štirih lokacijah so lastniki skrivnih lokacij povedali nekaj besed o delovanju njihovega skritega skladišča, kako so prevažali ter shranjevali orožje in strelivo. Nekaj besed je povedal tudi Dominik Grmek, ki piše knjigo o Teritorialni obrambi od njenih začetkov še v bivši državi do današnjih dni. Kot je dejal Grmek, je knjiga že pri koncu, bo pa to ena najbolj uspešnih knjig, saj bo v njej poleg raziskav in zapisov tudi veliko število fotografij iz tega obdobja Teritorialne obrambe.

Pri vseh štirih obiskanih skrivnih lokacijah sta ob spominskem obeležju stala praporščaka Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale Drago Anžin, za domžalsko OZVVS ter Marjan Kveder, za domžalsko OZVVS, sekcija Lukovica. Na čelu pohoda pa sta zastave OZVVS Domžale nosila Boris Razpotnik, za domžalsko OZVVS ter Branko Roudi, za mengeško OZVVS. Na končni lokaciji v gostilni Keber je nekaj besed povedal tudi Stane Kovač, ki je takrat imel enajst let, z minuto molka pa so se vsi udeleženci poklonili vsestransko delujočemu žal že pokojnemu Stanetu Kovaču, ki je takrat orožje in strelivo prejel v hrambo v skrivni lokaciji.

Kot je ob koncu dejal predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič, je dobro, da ohranjamo spomine na takratne dogodke, saj v zadnjem času nekateri hočejo osamosvojitveno pot predstavljati v povsem drugi in zgrešeni luči od takratnih resničnih dogodkov. Zato zahvala vsem, ki so se borili za samostojno Slovenijo, za katero so nekateri dali tudi vse kar imajo, svoje življenje.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar