V Preserjah so se na spominski slovesnosti spomnili 74. obletnice odhoda prvih borcev v partizane

Pri spomeniku v Križkarjevih smrekicah v Preserjah pri Radomljah, je v ponedeljek, 27. julija 2015, potekala spominska slovesnost ob 74. obletnici odhoda prvih borcev v partizane. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik ZB za vrednote NOB Radomlje, Peter Jerman.

Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale in Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje, vsako leto 27. julija pri spomeniku v Križkarjevih smrekicah v Preserjah pri Radomljah, pripravi spominsko slovesnost na kateri se spomnijo dogodka, ko se je radomeljska bojna skupina 27. julija 1941 odpravila v boj proti sovražniku z veliko željo po preživetju in ohranitvi svobode.

Odhod v boj je pomenila zavestna odločitev za upor, spopad, vojno in boj z neprimerljivo močnejšim nasprotnikom, ki ni pričakoval in še manj razumel, da je pri Slovencih in Slovenkah toliko poguma in srčnosti, volje ter upanja, predvsem pa hrepenenja po življenju in svobodi. Vse te lastnosti so nosili vsi ti fantje in dekleta, ki jih je spremljala trdna odločenost, da se iz boja ne vrnejo prej, dokler ne bo domovina svobodna.

Slavnostni govornik Peter Jerman je v uvodu povedal, da smo se zbrali na slovesnosti, da obudimo in počastimo spomin na čas pred štiriinsedemdesetimi leti, ko je razkosani in na smrt obsojeni slovenski narod sredi okupirane Evrope zanetil iskro upora, ki jo je razplamtel v silen požar štiriletnega osvobodilnega boja in v končno zmago. Ta iskra je ponovno vzplamtela petdeset let kasneje in nas združila pri odločitvi za osamosvojitev in pri obrambi te odločitve.

»Pred 74 leti so se tukaj zbrali člani radomeljske bojne skupine in začeli oborožen upor proti nemškemu okupatorju na našem območju. Niso bili sami. Istočasno so z oboroženim bojem začele tudi bojne skupine v Mengšu, V Kamniku, v Domžalah, na Duplici, Črni nad Kamnikom in v Trzinu. Niso se zbrali slučajno.«

Predsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Radomlje, Peter Jerman.

V noči od 27. na 28. julij 1941 se je po Križkarjevimi smrekami pod vodstvom dr. Dermastia in Franca Bukovca zbrali okrog 20 upornikov iz Radomelj, Preserij in Homca. Članov KP je bilo skoraj polovica. Ob polnoči so začeli z akcijo in v dveh skupinah porušili radomeljski in homški most čez Kamniško Bistrico. Po opravljeni akciji jih je večina odšla v partizane. To so bili: dr. Marjan Dermastia z ženo Mihelo, Franc Bukovec, Ludvik Pezdir, Miha Jerman, Boris Lenček, Jože Perne z ženo Angelo, Franc Novak, Ivan Golob, Edi in Janko Pelech, Ivan Semen z ženo Marijo, Ivan Štangel, Mirko Rojc in Rudi Bolka. Naslednji dan so se jim pridružili še nekateri, ki so 27. po akciji še odšli domov in sicer: Ciril Ravnikar ter Jože, Ivan in Stanko Pirš.

»Zakaj je potrebno danes po toliko letih govoriti o dogodkih izpred sedemdeset in štiriinsedemdeset let?«, se je spraševal Jerman in takoj dodal odgovor: »Zato ker nam osvoboditev izpod nacističnega in fašističnega jarma ni bila podarjena, ampak smo si jo priborili s trdim bojem in velikimi žrtvami in ker na tem boju in na teh žrtvah temelji tudi naša današnja državna samostojnost. Na to vse prevečkrat pozabljamo in mirno gledamo, kako si duhovni nasledniki v NOB poraženih sil prizadevajo potvoriti in preobrniti zgodovinska dejstva. Prepričujejo nas, da je bil naš upor zločin, njihova kolaboracija pa boj za demokracijo. Z ovajanjem, izdajami in uboji so povzročili več kot tri četrtine medvojnih in povojnih žrtev, za vse pa krivijo nekakšen »komunizem«, ki ga nikjer ni bilo.«

»Zato je potrebno, da ne pozabimo preteklosti in da smo ponosni nanjo. Tudi kapitalistični družbeni red se je začel z revolucijo, francosko namreč, zakaj bi se morali mi sramovati naše revolucije. Izšla je iz težnje zatiranih po svobodi in njihove želje po človeka vrednem življenju. Ta volja in želja je slovenski narod pognala v oborožen boj in narekovala tudi uporniški pozdrav«, je svoj govor zaključil Jerman.

V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor Radomlje, pod vodstvom Primoža Leskovca, recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek ter pevka Silva Kosec.