Tudi dež nas ne ustavi – dan odprtih vrat PGD Homec
V soboto je lilo kot iz škafa. Čeprav gasilci ljubimo vodo, so nam dežne kaplje ta konec tedna delno prekrižale načrte. Gasilci in gasilke iz Homca pa se ne damo kar tako, zato smo se z oblaki in nalivi spoprijateljili in dan odprtih vrat izpeljali po rezervnih načrtih. Uživanja, učenja in sladkanja zato ni bilo prav nič manj.
Ob vstopu na prizorišče je vsakemu obiskovalcu najprej zakril pogled veteran PGD Mengeš. Ne ni bil njihov član, temveč gasilsko vozilo Tam 5500 iz l. 1968, ki se je brez servovolana in pod rokami izkušenega voznika pripeljalo na obisk. Vsi gasilci mlajših generacij smo si ga lahko ogledovali tekom celotnega dneva in se spraševali, kako drugače je bilo pred našimi časi, obiskovalci pa so ga lahko primerjali z novejšimi domačimi vozili. Najbolj priljubljen je bil seveda njegov zvonec, na katerega so otroci prav z veseljem zvonili.
V zgornjih prostorih gasilskega doma je bilo prav tako turobno kot zunaj, saj smo jih zadimili in vanje nastavili ovire, da so se lahko obiskovalci prepričali, kako zelo težko je včasih gasilcem, ko vstopajo goreče objekte. Zraven smo razložili še, kako in zakaj vstopamo skozi vrata v takšnih situacijah. V garaži so svoje odeje in pripomočke razgrnili bolničarji in člani Območnega združenja Rdečega križa Domžale, prostovoljcem so nadeli umetne rane, skupaj so si izmislili, kako je do njih prišlo, potem pa jih tudi pravilno oskrbeli. Vsi smo lahko ponovili temeljne postopke oživljanja in uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja, naučili pa smo se tudi za kaj uporabljamo vse tiste povoje, obliže in gaze, ki se nahajajo v škatlah prve pomoči.
Ker gasilci vemo, kako požar pogasiti, nam pa ogenj kdaj pa kdaj pride tudi prav, so na obisk prišli tudi homški skavti, ki so nam prikazali načine netenja ognja brez vžigalic, dali par nasvetov za lažje preživetje v naravi in predstavili svoje dejavnosti.
Sonce je rano zjutraj sijalo vsaj v obliki velike palačinke, ki se je kasneje spremenila v carski praženec, da je bilo v želodčkih toplo. Spremljali so ga čaj, ocvrt krompirček, kostanj in domače pekovske dobrote članic. Očitno pa je slastno sonce pregnalo vsaj dežne kaplje, da smo lahko izvedli nagradna tekmovanja za najmlajše (dirka z gasilskimi tovornjaki) in tudi malce starejše (hitrostno oblačenje). Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, nagrade so zares odšle tistim z najbolj pogumnimi rokami in hitrimi nogami.
Homški gasilci smo uživali kljub slabemu vremenu, prav nihče od obiskovalcev pa se ni pritožil, da mu je bilo hudo, kar pomeni, da smo zopet uspeli in si nabrali zagona za novo gasilsko leto. Saj pridete uživat z nami vsaj naslednje leto, kajne?
