Tradicionalna proslava ob prazniku Občine Mengeš

29. maja 1930 se je rodil Janez Trdina, prodoren in slovenstvu predan ter dobro poznan Mengšan, ki ga večina povezuje predvsem z Bajkami in povestmi o Gorjancih, čeprav je spisal še številna druga, vsekakor omembe vredna, dela. Ker je Trdina pomembno vplival na kulturno-politični razvoj Mengša, je bil prav njegov rojstni dan izbran za občinski praznik, ko se v občini poklonimo posameznikom in skupinam, ki vseskozi skrbijo za ugled in dodano vrednost občine. Tudi letos ni bilo nič drugače, ko smo se na Trdinov rojstni dan zbrali v dvorani Kulturnega doma Mengeš ter se poklonili vsem, ki dobro ime občine redno ponašajo v svet.

Da bi bil pa občinski praznik resnično primerno obeležen, se je župan Občine Mengeš, Bogo Ropotar, ustavil pred Trdinovo rojstno hišo ter na njegovo obeležje položil spominski venec. Tako je ponovno izkazal spoštovanje slovenskemu pripovedniku, mengeškemu rojaku, ki se je vselej trudil za blagostanje družbe in je vedno deloval prav iz omenjenih vzgibov. V večernih urah tega dne pa smo se Janezu Trdini in sami občini uradno poklonili še s tradicionalno občinsko proslavo, ki jo je čudovito povezovala Saša Einsiedler, udeležili pa so se je tudi županja Občine Domžale, mag. Renata Kosec, s podžupanoma, župan Občine Trzin, Peter Ložar, s podžupanjo, župan Občine Komenda, Jurij Kern, s podžupanoma, župan Občine Vodice, Aco Franc Šuštar, podžupan Občine Lukovica, Vincenc Dragar, podžupan občine Moravče, Janez Vidic, ter podžupan Občine Cerklje na Gorenjskem, Miha Zevnik. Dogodka pa sta se udeležila tudi častna občana Mengša, Jože Mlakar in Janez Per.

V uvodnem nagovoru nas je mengeški župan, Bogo Ropotar, opomnil na vrednote, ki jih je izpostavljal že sam Trdina in ki so še danes ključnega pomena. Poleg tega je obudil spomine na tiste čase, navade, ki so jih imeli tedaj Mengšani, izpostavil je tudi nekdanja poimenovanja Mengša, ki se je v pisnih virih prvič pojavil kot Meingosburg, in sicer že v letu 1154. Vse v njegovem nagovoru je izviralo iz dejstva, da je Mengeš dobro osnovan, na trdih temeljih postavljen kraj, ki že stoletja izstopa po svojem kulturnem, političnem, gospodarskem, seveda tudi društvenem delovanju.

V nadaljevanju smo spoznali Dramsko-recitacijsko skupino Društva upokojencev Mengeš, ki se nam je tokrat predstavila z nekaj izseki o Janezu Trdini avtorjev Aleksandra Hudovernika in dr. Alojza Turka, s čimer smo obiskovalci prireditve dobili še globlji vpogled v življenje, delo in nenazadnje tudi smrt velikega Janeza Trdine. Za glasbeni vložek je poskrbelo Kulturno društvo Mihaelov sejem, predstavili pa so se nam Harmonikarski orkerster ter Sejmarji, ki delujejo pod okriljem tega društva. Z domačimi melodijami so nas tako ponesli v preteklost, v zgodovino Mengša, hkrati pa nas navdihnili za še svetlejšo prihodnost občine.

Na slovesni proslavi sta bila podeljena dva znaka Občine Mengeš, s čimer so se dr. Gabrijeli Kovač Mohar, zdravnici, ki je več kot 30 let delovala v Zdravstvenem domu Mengeš in skrbela za zdravje občank in občanov Mengša, ter Dimitriju Ledererju, članu Mengeške godbe in tudi njenemu kapelniku, poklonili za vse, kar sta, srčno in predano, vsa ta leta ustvarjala za dobrobit občine.

V nadaljevanju so bila podeljena tudi priznanja Občine Mengeš. Prejemnik bronastega priznanja je bil Mirsad Kličić, ki že več kot 15 let vestno opravlja delo tajnika v Športnem društvu Loka pri Mengšu, predlagatelji pa so izpostavili, da je resnično nepogrešljiv nosilni člen v športnem življenju Društva. Srebrno priznanje je bilo podeljeno Matjažu Anžlovarju, za vse dosedanje delo, za ves trud in energijo, vložena v delovanje Športnega društva Loka pri Mengšu, ki ga vodi že 24 let. Poleg tega je bil prejemnik srebrnega priznanja tudi pobudnik številnih prireditev, ki jih je tudi sam vodil, med drugim je predlagal tudi ureditev športne ploščadi v Loki pri Mengšu, pozneje pa tudi brunarice – postal je pravi ambasador mengeškega športa.

Naposled pa je bilo podeljeno tudi najvišje priznanje večera, zlato priznanje, ki je šlo tokrat v roke Francu Hribarju, ki je v vseh svojih letih delovanja v občini svoj čas namenjal Prostovoljnemu gasilskemu društvu Topole, Gasilski zvezi Mengeš, Štabu civilne zaščite občine Mengeš, mengeški samoupravi ter vaškemu odboru, hkrati pa je veliko vlogo odigral tudi v humanitarnih dejavnostih občine.

V svoji bogati karieri je Franc Hribar opravljal še številne druge pomembne funkcije, med drugim je predsedoval Nadzornemu odboru Prostovoljnega gasilskega društva Topole, v Gasilski zvezi Mengeš je opravljal funkcijo poveljnika, obenem pa je bil član Poveljstva gasilske regije Ljubljana III. Kot so zapisali predlagatelji za zlato priznanje, je Hribar »v času svojega vstopa v operativno članstvo spoznal, da mora društvo vseskozi stremeti k napredku, saj so bili tisti časi za društvo sorazmerno skromni, brez zadostne gasilske tehnike, zato je bilo pridobivanje materialnih in finančnih sredstev in s tem zagotavljanja čim boljših pogojev za delo njegov življenjski cilj«. Znanci, prijatelji, sorodniki in družina ga opisujejo kot iskrenega in požrtvovalnega posameznika, ki sočloveku vedno izkazuje spoštovanje, poleg tega pa vseskozi skrbi za dobrobit in stremi k blagostanju svoje rojstne vasi, Topol, kot tudi celotne mengeške občine.

Avtorica: Barbara Kopač; Foto: Arhiv Občine Mengeš