Stara gospa v izredni kondiciji letos praznuje 100-letnico!

Tovarna Papirnica Količevo oziroma sedaj imenovana Količevo Karton v letošnjem letu obeležuje 100-letnico delovanja. Tovarna, ki jo je leta 1920 ustanovil Franc Bonač, od leta 1998 deluje v sklopu mednarodnega koncerna sedmih tovarn, ki jih vodi avstrijski lastnik, družinsko podjetje Mayr-Melnhof.

V petek, 5. junija 2020, so pred upravno stavbo Količeva Karton pripravili manjšo slovesnost, ki so se je udeležili zaposleni in gostje. Po uvodnih govorih Petra Putza, direktorja Količevo Kartona, Branka Rožiča, nekdanjega direktorja Količevo Kartona in Rada Kunavarja, tehničnega direktorja Količevo Kartona, so si zbrani ogledali naprave SPTE – postrojenje za soproizvodnjo toplote in elektrike. Za zaključek pa je sledilo druženje ob torti in obujanju spominov.

Količevo Karton, je danes ena redkih delujočih večjih tovarn v občini Domžale in ena do šestih slovenskih papirnic. Tovarno, ki se je hitro širila, je leta 1920 ustanovil Franc Bonač. Količevo Karton je od leta 1998 v lasti avstrijskega družinskega koncerna Mayr-Melnhof, evropske multinacionalke z 9500 zaposlenimi, ene največjih proizvajalk kartona. Na Količevem, ki je tretja največja družba v skupini MM Karton, in ustvari okoli 15 odstotkov prometa, njihov delež v koncernu pa narašča, je zaposlenih približno 350 delavcev.

Zbrane je v uvodu pozdravil in na kratko nagovoril Rado Kunavar, tehnični direktor Količevo Kartona, v nadaljevanju pa je besedo predal Petru Putzu, direktorju Količevo Kartona, ki je spregovoril o pomembnosti ljudi in zaposlenih za Količevo Karton. Poudaril je, da je njihova vizija, da so trajnostni in skladni z naravo ter da dajejo prednost okolju, zaposlenim in kakovosti njihovih proizvodov. “Za Količevo Karton so bili ljudje vedno pomembni, na kar smo lahko ponosni. Prav tako smo ponosni, da praznujemo tako pomemben jubilej, kot je 100-letnica,” je dejal Putz.

“Lep pozdrav vsem prisotnim. Prisrčne pozdrave tudi stari gospe v izredni kondiciji, ki letos praznuje 100-letnico in sliši na ime Papirnica Količevo, karkoli je že vmes bila,“ je na začetku svojega govora dejal nekdanji direktor Količeva Karton Branko Rožič. V nadaljevanju je orisal pot orisal pot 100-letne zgodovine Količevo Kartona, s poudarki na pomembnejših mejnikih, kot so postavitev KS1, postavitev KS2 leta 1959 in zagon proizvodnje na KS3 leta 1979. Po besedah Rožiča je bil pomemben mejnik vpeljava postopka premazovanja, ki jih še danes definira, saj še vedno proizvajajo premazne kartone. V nadaljevanju je Rožič poudaril pomembnost zaposlenih, saj so v najtežjih časih, v 80-tih letih prejšnjega stoletja, prav oni reševali papirnico s svojim delom, zagnanostjo, pripadnostjo in strokovnim znanjem: “Enkrat papirničar, vedno papirničar.”

Sledil je ogled naprave SPTE – postrojenje za soproizvodnjo toplote in elektrike. Za zaključek pa je vse zbrane čakala torta in druženje ter obujanje spominov. Ob tem niso pozabili na njihove ostale zaposlene, saj so tekom dneva vsi oddelki prejeli torte, ki se zaradi obveznosti in razporeda niso mogli udeležiti slavja.

Ob 100-letnici so v podjetju Količevo Karton zapisali, da tovarna že 100 let izdeluje izdelke za dobrobit vseh svojih deležnikov: “Od leta 1998 smo del mednarodne skupine Mayr-Melnhof in ves ta čas naše zavzete skupine in naša strast do zanesljivih izdelkov, učenja, napredka in izboljšav, našemu podjetju zagotavljajo konkurenčen položaj znotraj Skupine, v Evropi in svetu.”

Tehnološko dovršene rešitve dopolnjujejo stroškovno učinkovitost in vitke procese, ki zagotavljajo doseganje zanesljive kakovosti, storitev in zadovoljstva kupcev. “Zavedamo se našega vpliva na družbo in okolje, zato je odgovornost do ljudi, okolja in izdelkov temelj naše predanosti. Svoj uspeh gradimo na združevanju izjemne poslovne uspešnosti in trajnostnih načel.”

Bodo pa 100-letnico Količevo Kartona obeležili z večjo slovesnostjo in sicer jeseni, kamor ste že sedaj lepo vabljeni. Praznovanje so morali zaradi razmer v katerih smo se znašli zaradi epidemije, prestaviti iz 6. junija na 12. september.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Karin Božič Zupančič; Video: Miro Pivar