Spominska slovesnost pod Šumberkom ob 70. obletnici usmrtitve aktivistov OF
Letos mineva 70 let od uboja treh aktivistov OF, ki so jih pod Šumberkom ustrelili domači izdajalci. Ob tej priložnosti je v soboto, 20. septembra 2014, pred spomenikom padlim potekala spominska slovesnost, na kateri so se zbrani spomnili na padle aktiviste OF: Franca Chwatala, Ignaca Hribarja in Venclja Perka.
Ob 70. obletnici usmrtitve treh aktivistov OF je v organizaciji Združenje borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja občine Domžale in Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Slavka Šlandra, pred spomenikom padlim potekala spominska slovesnost, na kateri je bila slavnostna govornica Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, ki se je v svojem govoru dotaknila tistih časov, ko so zaradi hudodelstva domači izdajalci pod Šumberkom ustrelili tri aktiviste OF.
V kulturnem programu so sodelovali Kvartet Grm, recitator Janez Hafner in učenca Glasbene šole Domžale, Zala Potočnik (flavta) in Žiga Svetlin (flavta). Prireditev je povezoval Pavel Pevec. Venec k spomeniku padlim aktivistom sta položili predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občin Domžale Marija Majhenič in predsednica Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Slavka Šlandra, Nataša Bele.
Domobranci so 8. avgusta 1944, v Domžalah ustanovili svojo postojanko, ki je bila prva v kamniškem okrožju. Že naslednji dan po svojem prihodu v Domžale so zagrešili gnusno hudodelstvo v Podgorici, kjer so ustrelili tri partizane, štiri ženske pa vrgli v gorečo hišo.
Naslednje njihovo veliko hudodelstvo je bil uboj treh aktivistov in sicer Franca Chwatala, Ignaca Hribarja in Venclja Perka pod Šumberkom ob cesti Vir-Ihan. Uboj treh aktivistov OF je bilo maščevanje, ker so partizani nekaj dni pred tem ubili na domu v Biščah gospodarja Čada, ki je pred tem organiziral domobransko zasedo za tri partizane na njegovi domačiji. Komandant domžalske domobranske postojanke je v poslovilnem govoru na pogrebu Čada izjavil: »Preden bo sonce trikrat zašlo, bo tvoja smrt maščevana.«
Drago Cerar (pričevanje, Slamnik, 2004)
Zahrbtni streli (pričevanje)
Vstala sem zgodaj zjutraj, ker sem tega dne kuhala žganje. Pri vseh takih delih pa se dan zgodaj začne. Naša hiša je na vogalu križišča glavne ceste in ker so bili takrat taki časi, smo odprli obe očesi in tudi ušesa, da smo lahko vse, kar smo videli in slišali, javljali naprej do javke. Partizanskim obveščevalcem je bil dragocen vsak podatek. Tako sem zasledila po cesti mimo hiše žalosten in počasen sprevod. Trije domobranci so vodili naša dva tovariša Chwatala in Perka. V koloni je šel naprej domobranec Miško, za njim je stopal Chwatal, potem spet domobranec iz Ihana, pa Perko. Chwatal je podzravil: »Dobro jutro, mama!« Vprašala sem ga, kam gredo, pa ni smel odgovoriti. Skočila sem čez prag v hišo in poklicala moža. Slutila sem, da bo hudo, gotovo bodo streljali. Ko sva z možem prišla iz hiše, je Chwatal še stal pri ograji, za njim pa Perko in dva domobranca. Eden od teh dveh domobrancev se je začel oddaljevati. Ko je prišel do »okrajne«, to je meja med njivami, je zavil v koruzo. Naš oče je tiho spraševal Chwatala, kaj se je godi in ta je skozi zobe in pri tem je gledal drugam, iztisnil, da jih vodijo na streljanje. Druga dva domobranca, ki sta stala s talcema, sta začela priganjati. Šli so po cesti proti Podrečju. Na polovici dolžine njiv med glavno cesto in Podrečjem so se spet ustavili. Videla sem, da je domobranec ponujal cigareto Chwatalu, potem pa z njim zavil po »okrajni« proti Bedenikovi hiši k mlinu. Na tem polju med njivami je Chwatal omahnil pod streli domobranca, ki je bil skrit v koruzi. Pustili so ga ležati kar tam, Parka pa so peljali naprej do Šumberka in ga tam ustrelili. Z druge strani Šumberka so pripeljali tretjega talca – Hribarja. Pod vzpetino, kjer je takrat stala hiša, ki so ji rekli »Vila Satan«, so ga ustrelili. Vse tri so pustili ležati tam, kjer so jih ustrelili. Sorodniki ubitih talcev so jih prepeljali in pokopali.
Antonija Orehek
(Vir: Zbornik krajevne skupnosti Tomo Brejc, 1985)
Spomenik trem aktivistom OF, ki so jih 20. septembra 1944 ustrelili domači izdajalci, je bil odkrit 29. novembra 1949.
Več o padlih aktivistih si lahko preberete v ZLOŽENKI TUKAJ.
