Slavnostna akademija ob 800-letnici prve omembe kraja Dob

Ta konec tedna v Krajevni skupnosti Dob praznujejo, ker so ponosni na njihovo zgodovino, na svoje prednike in na vse, ki so doprinesli k razvoju kraja ob sotočju Rače, Radomlje in Rovščice ter njegovih okoliških krajev, ki so danes združeni v Krajevno skupnost Dob. 25. 1. 1223 je Istrski mejni grof Henrik II na gradu Blagovna izstavil in s pečatom potrdil pergamentno listino, v kateri se prvič v zgodovini pojavi ime kraja Dob in se šteje kot najstarejši ohranjeni pisni vir, ki navaja kraj Dob.

V veliki dvorani nad novim gasilskim domom in vrtcem v Dobu je v četrtek, 1. junija 2023, potekala slavnostna akademija ob 800-letnici omembe kraja Dob. Akademije so se udeležili županja Občine Domžale mag. Renata Kosec, podžupana Občine Domžale Matej Primožič in Borut Ernestl, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob Marijan Smolnikar, podpredsednica Sveta Krajevne skupnosti Dob mag. Nataša Dovič Krašovec, častna občanka Vera Vojska, župnik Župnije Dob Jure Ferlež, ravnateljica Osnovne šole Dob Bojana Rutar, ravnateljica Vrtca Urša Martina Pančur, občinski svetniki, člani Sveta Krajevne skupnosti Dob, bivši predsedniki in člani Sveta Krajevne skupnosti Dob, predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti, predstavniki društev ter povabljeni gostje, ki so kakorkoli prispevali k dobrobiti kraja Dob.

V kulturnem programu so nastopili Otroški pevski zbor Osnovne šole Domžale, otroci Vrtca Urša, enote Pikapolonica iz Doba ter Banda citrarska in tenorist Klemen Torkar. Prireditev sta vodila Karmen Cotman in Žiga Kosmatin.

Sledil je pozdravni nagovor predsednika Sveta krajevne skupnosti Dob Marijana Smolnikarja, ki je na kratko orisal utrip delovanja Doba. Ob praznovanju 800 letnice omembe kraja Doba so v Krajevni skupnosti Dob izdali bilten, v katerem je orisan utrip delovanja društev in organizacij, ki danes delujejo na področju Doba z okoliškimi vasmi, ki skupaj sestavljajo Krajevno skupnost Dob. »Vsekakor je to častitljiva obletnica in le redkokateri kraj v napi širši okolici je bil pisno omenjen prej. Zato je prav, da smo se tako visoki jubilej odločili primerno obeležiti. Krajevna skupnost Dob je bila v obliki, ki jo poznamo danes, ustanovljena leta 1976 in poleg Doba zajema Želodnik, Češenik, Turnše, Gorjušo, Laze, Brezovico ter Žeje in Sveto Trojico. Vse nas druži obiskovanje iste osnovne šole, župnijske cerkve sv. Martina, pošte, vaške trgovine in še kaj. Povsod, kamorkoli že nas v svet popelje pot, se vsi ponosno predstavimo kot Dobljani. Trenutno nas je prebivalcev v naši krajevni skupnosti 2,850,« je povedal Marijan Smolnikar.

Slavnostna govornica je bila mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, ki je dejala, da jo je pri prebiranju zgodovine kraja navdušila predanost vseh, ki so naredili zapise o kraju in dogajanju v njem. Tudi vse od nastanka Občine Domžale je Dob močno prisoten, tako v občinski politiki kot tudi z zapisi v občinskem glasilu, kjer so bili in so še danes dobro opisani dogodki, njihova prizadevanja in aktivnosti. »Danes namenjam vašemu kraju prav posebno pozornost. Še zdaleč ni samoumevno, da ima katera krajevna skupnost toliko delujočih športnih, turističnih, kulturnih in drugih pomembnih društev in organizacij, uspešne podjetnike in obrtnike, številne prostovoljce, osnovne šole in vrtce. Raznovrstna prizadevanja za izgradnjo in negovanje zadovoljstva ljudi pa je izražanje potreb vaše skupnosti in pozornosti, ki ste jo vi in vaši predhodniki namenili drug drugemu in kraju, ki je tako polnomočen. Po današnjem videnju velja, da je bil Dob omenjen 25.1. 1223,« je med drugim dejala županja.

V Dobu se med drugim lahko pohvalijo z letnim gledališčem na Močilniku, čebelarskim učnim parkom pod Močilnikom, prekrasne cerkve sv. Martina, novim gasilskim domom, nogometnim društvom ter ostalimi društvi in organizacijami, kakor tudi z osnovno šolo in vrtcem. Prednost življenja v kraju Dob, življenja v manjšem, z naravo povezanem kraju ter življenja v bližini avtoceste in glavnega mesta, so pritegnile nove prebivalce. Vsi so postali del skupnosti, ki je v bližnji zgodovini znana po predanosti in vztrajnosti, po boju, ki se je odvijal na naših tleh. »Ob tej slavnostni priložnosti bi rada izkazala hvaležnost za dobro preteklo sodelovanje z Občino Domžale, enako odlično pa bomo, verjamem, sodelovali tudi v prihodnje. Vesela sem, da bomo prav jutri, ob praznovanju 800 letnice omembe kraja Dob, skupaj zasadili dob, to vrsto hrasta, ki že 800 let uspeva tudi v vašem imenu. Drage Dobljanke in Dobljani, tako bomo skupaj počastili zgodovino in skupaj zrli v prihodnost kraja Doba,« je ob zaključku svojega govora še povedala županja.

Ko so se pred leti začeli pripravljati na praznovanje 800-letnice prve omembe Doba, je znani zgodovinar mag. Blaž Otrin, tudi sam Dobljan, ob preučevanju zgodovine kraja ugotovil, da je bil prvič omenjen leta 1223, zato je bila sprejeta odločitev, da neke vrste rojstni dan skupaj z jubilantom – Dobom, praznujejo letos – v začetku junija. Praznovanju jubileja se bodo pridružila vsa društva in organizacije KS Dob. O zgodovini Doba pa se lahko poučite v aprilskem Slamniku.

V nadaljevanju je nekaj besed o raziskovanju kraja Dob spregovoril tudi mag. Blaž Otrin, zgodovinar in arhivist, ki je predstavil natančnejše podatke iz svoje raziskave o prvi pisni omembi kraja Dob. Če Henrika II. ne bi obdolžili kot sokrivca umora Filipa Švabskega, bi se verjetno gibal v bolj imenitnih krajih, kje na Bavarskem ali na Tirolskem, tako pa je bil odrinjen in omejen na Slovensko marko in le tako je lahko v nekem dokaj nepomembnem gradu Blagovna (Rifennstein), to je danes del kraja Goričica pri Šentjurju, 25. januarja 1223 izstavil listino. In zdaj pridemo na bistvo. Sestavni del vsake listine so bile tudi priče, ki so jamčile, da je listina res istovetna. Med številnimi pričami najdemo tudi tri zastopnike gospodov Limbarskih iz gradu Limberk, Gerloha iz Kamnika in Vilijema iz Doba (Willehelmus de Eicho). Vsi ti možje so bili ministeriali, nesvobodni vitezi v službi Andeškeh grofov. Listina dokazuje, da je v Dobu takrat že stalo neko grajsko poslopje, verjetno ob cerkvi, kjer je živel nesvobodni vitez – ministerial Vilijem. Vilijem iz Doba je tudi prvi znani prebivalec Doba, seveda pa ni bil prvi, ki je na teh tleh prebival.

»Ob prazniku zaželimo Dobu čiste in zdrave potoke, zelene ravnice, igrišča polna otrok, prijazne ceste in ulice, zaželimo mu blagostanje, veselje, radosti in miru,« S to mislijo so zaključili slavnostno akademijo.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Simona Pivar