Podelitev nagrad občinskim nagrajencem Občine Domžale

Včeraj popoldan smo v prijetnem okolju prireditvenega prostora na Kolovcu podelili priznanja vsem občinskim nagrajencem za preteklo leto, 2020. Tradicionalno je podelitev priznanj potekala aprila ob občinskem prazniku, a tudi letos zaradi ukrepov to ni bilo mogoče.

Slavnostno prireditev je s slovensko himno otvorila pevka Eva Černe. Povezovalka Barbara Božič je s svojim umirjenim glasom nagovorila vse navzoče. Izpostavila je, da smo mi država, da jo oblikujemo in gradimo. Enako je tudi z občino. Obstajajo torej ljudje, ki občino s svojimi deli bogatijo in si prav zaradi tega zaslužijo najvišje priznanje. In prav zaradi tega je občina Domžale prostor zadovoljnih ljudi. K pozdravnemu nagovoru je povezovalka povabila našega župana, Tonija Dragarja.

Župan je izrazil svoje veselje nad tem, da je bilo mogoče izpeljati dogodek podelitve priznanj, da se lahko zahvalimo vsem tistim, ki so in ki še bodo delali v dobro naše skupnosti. »Častni občani in drugi nagrajenci ste veliko naredili za naše Domžale in vem, da veliko še boste. Naša naloga na Občini pa je med drugim tudi to, da nudimo dobre pogoje za vas, ki to delo opravljate«. V nadaljevanju se je zahvalil komisiji, ki sprejema predloge za nagrajence in vedno ve, kdo si te nazive najbolj zasluži. Ob zaključku se je še enkrat zahvalil vsem za to, da so, za vse kar delajo in ponovno izpostavil, da so oni del te občine, občinska uprava pa za to, da pomaga pri izvedbi. »Bodimo še naprej mesto prijaznih ljudi, mesto, ki se lahko pohvali z veliko priznanji. Iskrene čestitke nagrajencem, predvsem pa g. Stražarju. Lojze je zakon in tako bo tudi ostalo!«

Nagovoru župana je sledila glasbena točka Eve Černe in pianistke Teje Komar. Za tem je bila na vrsti slavnostna podelitev nagrad. Povezovalka je na oder povabila podžupanjo mag. Renato Kosec in podžupana Marjana Ravnikarja, ki sta podelila nagrade Občine Domžale: Špeli Prenar, Franciju Mlakarju, Pavlu Kancilija, Mariji Rupert in Mateju Bekavacu.

Sledil je glasbeni premor violončelista Sebastiana Bertoncelja in pianistke Teje Komar.

Podžupanja mag. Renata Kosec in podžupan Marjan Ravnikar sta nato podelila bronaste, srebrne in zlato plaketo, ki so jih prejeli: Črtomir Frelih, Kulturno društvo rogisti, Jože Skok, Ferdinand Starin, Območno združenje Rdečega Križa Domžale in Karel Leskovec.

Po pesmi »Liebesleid«, ki sta jo izvedla Sebastian in Teja je s pesmijo »Cvetje v jeseni« citrarka Janja Brlec napovedala podelitev najbolj prestižnega priznanja – častni občan Občine Domžale.

Po izčrpnem poročilu o izrednem doprinosu za izjemno delo so člani odbora za občinska priznanja skupaj z županom nagrado podelili Lojzetu Stražarju.

Pred mikrofon je stopil gospod Stražar in povedal: »Spoštovani, prav lepo pozdravljeni vsi tukaj zbrani. Ne vem, kaj bi lahko povedal o vsem tem, ker je bilo povedano veliko. Moja naloga je, da se v imenu vseh nagrajencev iz srca, iz duše zahvalim Občinski upravi, Komisiji za priznanje in imenovanje, da smo lahko letos pred vami, kot nagrajenci za leto 2020. Občutki ob tem, ko dobiš sporočilo, da si nagrajen so izjemni, srečni in ne moreš verjet, da je to možno. Tudi sam sem se vprašal tisti trenutek, če sem res dovolj naredil za to, da lahko postanem častni občan. Veliko se je prebralo in res je, a vendar moram izpostaviti, da sam tega nikoli ne bi zmogel. Imel sem tudi srečo, da so bili vedno odlični župani, ki so, predvsem, če omenim Poletno gledališče moralno in tudi finančno podpirali. V vsem tem času smo skupaj veliko naredili. Velika sreča je, da smo živeli v tem času. V zadnjem času, pa smo najbolj veseli, da sta naš župan, pa tudi podžupanja tako srčna za kulturo. V tem času je bilo na Studencu opravljenega veliko dela. To je ponos za vse nas v društvu in najbrž tudi za občino. Na koncu bi se pa rad zahvalil seveda moji Marjani. Niti enkrat ni bilo vprašanje ali ljubiteljska kultura da ali ne. Vedela je, da se s tem ukvarjam. Hvala ti za vse. Hvala tudi mojim otrokom, ki so vedno vključeni, kadar je potrebno. Hvala lepa. Nimam besed ob vsem tem imenovanju. Iskrena hvala za to pozornost in upam, da bomo skupaj še kaj postorili.«

Eva Černe se je s pesmijo »Z veličastnega se trona k meni ozira Kralj gora« in svojim čudovitim glasom g. Stažarju še enkrat poklonila. Po podelitvi nagrad je sledilo fotografiranje in prijetno druženje.

Hvala lepa vsem nastopajočim, ki so popestrili program in še enkrat iskrene čestitke vsem nagrajencem.

Obrazložitve:

Podelitev nagrad Občine Domžale

NAGRADO OBČINE DOMŽALE prejme ŠPELA PRENAR

Špela Prenar je članica Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan od leta 1994. Od takrat naprej je sodelovala v vseh predstavah, najprej kot plesalka in statistka, kasneje pa je z veseljem prevzemala tudi vidnejše vloge. Med večjimi vlogami je gospa Sauvarel iz komedije Dama iz Maxima, guvernanta pri Kravsovih v Dobrem vojaku Švejku, nato vloga Emirencije v predstavi Kralj gora in ljudomrznik, v veseloigri Veselica v dolini tihi je odigrala vlogo tajnice in nato vlogo hostese Therese v predstavi Lepo je biti muzikant ter vlogo Karlove sorodnice Sonje v nadaljevanju zgodbe naslednje leto, Lepo je biti muzikant drugi del. Vedno je v veliko oporo in pomoč pri ustvarjanju in delu društva. Zaradi izjemnega veselja do nastopanja in igranja je vedno pripravljena sodelovati tudi v drugih okoliških kulturnih društvih.

Špeli Prenar se za njeno izjemno požrtvovalno delo in odigrane vloge v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan podeli NAGRADA OBČINE DOMŽALE.

NAGRADO OBČINE DOMŽALE prejme FRANC MLAKAR

Prav gotovo se marsikdo med vami sprašuje, kdo je Franc Mlakar. Vsi prijatelji in prebivalci Stoba ter okolice, ga namreč poznamo po njegovem vzdevku Baronček.

Franc Mlakar se je rodil leta 1959 v Stobu, kjer še vedno prebiva ter je celo življenje vpet v družabno ter društveno delovanje Domžal. Več kot 50 let je član Društva tabornikov rod skalnih taborov Domžale in trenutno deluje kot predsednik kluba SOS, kluba starejših domžalskih tabornikov, ki še vedno dihajo in živijo za geslo »z naravo k boljšemu človeku«. Že več kot 50 let je zagrizen prostovoljni gasilec, član Prostovoljnega gasilskega društva Stob – Depala vas. Dolga leta je bil gospodar društva, zadnje tri mandate pa opravlja nadvse pomembno delo kot predsednik društva. Pod njegovim predsedovanjem in zaradi njegovega prizadevanja jim je s pomočjo Občine Domžale uspelo povečati in prenoviti Gasilski dom v Stobu, ki je v ponos kraju in občini.

Za njegovo delo v dobrobit Domžal prejme NAGRADO OBČINE DOMŽALE, Franc Mlakar.

NAGRADO OBČINE DOMŽALE prejme PEKARNA KANCILIJA, PEVEL KANCILIJA, s.p.

Brez kruha, te obvezne sestavine slovenske tradicionalne in moderne kuhinje, ne bi bilo Domžal, in Domžale ne bi bile to, kar so, če na vogalu Ljubljanske in Šolske ulice (sedaj Prešernove ulice) ne bi bilo hiše, v kateri že več kot sto let deluje Pekarna Kancilija, ki jo je zgradil Ivan Kraljič med letoma 1904 in 1908. Kasneje je lastnik postal Franc Blatnik, zato se jo je oprijelo ime Blatnikova pekarna. Starejši Domžalci jo še vedno imenujejo tako, pri mlajših pa se že uveljavlja pekarna Kancilija ali po domače Pri Pavletu. Po drugi svetovni vojni jo je prevzela družina Kancilja – najprej jo je vodil Pavel, nato hčerka Lenči, danes pa njen sin Pavel z ženo Sašo. Pekarna je bila odprta ves čas tudi med epidemijo in s prijazno besedo ter pogovorno izmenjavo svežih novic o »stanju na terenu«, sta nam Pavel ter Saša vsem vlivala upanje. Upanje, da je življenje lepo in da ima življenje smisel, ki se ga da tudi okusiti. S Pavletovim odličnim, svežim, dišečim kruhom.

Za generacijsko vztrajanje, ohranjanje kakovosti pekovske obrti, izjemen ter nenadomestljiv prispevek k domžalski identiteti in razvoju ter ugledu Občine Domžale prejme NAGRADO OBČINE DOMŽALE, Pekarna Kancilija.

NAGRADA OBČINE DOMŽALE – MARIJA RUPERT

Marija Rupert, pobudnica in mentorica klekljarske sekcije v Univerzi za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale, je že več kot tri desetletja ena najpomembnejših ustvarjalk in mentoric  klekljanja, ne le v društvu, temveč tudi v občini Domžale pa tudi v sosednjih občinah. S svojim ustvarjalnim delom in ljubeznijo do dediščine vzpodbuja in posreduje znanja o tej veščini tako otrokom kot odraslim in skupaj z njimi z vrsto razstav predstavlja klekljarsko umetnost – čipke in njihovo povezavo z drugimi materiali. Poseben uspeh je z ustvarjanjem Marija Rupert s svojimi sodelavkami dosegla, ko je Ministrstvo za kulturo skupini podelilo listino o vpisu za nosilce enot Klekljanje čipk v Sloveniji ter tako na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine vpisalo tudi klekljarsko sekcijo Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.

Za njeno delo na področju klekljanja prejme NAGRADO OBČINE DOMŽALE Marija Rupert.

NAGRADO OBČINE DOMŽALE prejme MATE BEKAVAC

Mate Bekavac, mednarodno uveljavljeni klarinetist, skladatelj in dirigent, ki je leta 2011 prevzel vodenje in umetniško usmerjanje koncertnega abonmaja ter ga pripeljal v sam vrh izjemnih glasbenih doživetij v slovenskem prostoru. To je prepoznala koncertna publika, ki v zadnjem obdobju do zadnjega sedeža in čez zapolni dvorano v pričakovanju vsakokratnega izvrstnega ter unikatnega glasbenega doživetja, prav tako pa je koncertni ciklus v zadnjih letih zaradi svoje pomembnosti in prepoznavnosti sofinanciran tudi s strani Ministrstva za kulturo. Koncerti so redno na sporedu nacionalne televizije RTV Slovenija, s poudarkom na izpostavljenosti glasbenega prizorišča in izvajalcev, ki oblikujejo Abonmajski koncertni ansambel Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Tako sta ime in sloves domžalskega koncertnega abonmaja ponesena in promovirana med slovensko koncertno publiko ter širšo javnost.

Za svoje umetniško delo prejme NAGRADO OBČINE DOMŽALE, Mate Bekavac.

Podelitev plaket Občine Domžale

BRONASTE plakete se podeljuje kot nagrada za opravljeno delo in VZPODBUDA ZA NAPREJ.

BRONASTO PLAKETA prejme ČRTOMIR FRELIH

Akademski slikar in grafik Črtomir Frelih živi ter ustvarja v Radomljah. Je eden najpomembnejših likovnih ustvarjalcev našega prostora, ki je vseskozi ohranjal tudi stik z domžalsko likovno sceno, jo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pomagal vzpostavljati in umeščati v naš prostor ter se redno predstavljal domači publiki. S svojim delom in ustvarjanjem je med drugim tudi kulturni ambasador občine Domžale, tako doma kot v svetu. Z risbami in grafikami se je predstavil že v prvem letu delovanja Likovnega razstavišča Domžale leta 1988, svojo povezanost z domžalskim okoljem pa je vrsto let izkazoval tudi kot programski vodja in usmerjevalec delovanja Galerije Domžale v letih 2000 do 2009. Bil je med pobudniki za nastanek Stalne zbirke Galerije Domžale.

Za svoj izjemen pedagoški doprinos na področju likovnega izobraževanja je Črtomir Frelih leta 2016 prejel Nagrado RS za izjemne dosežke na področju visokega šolstva, prav tako pa je dobitnik Zlate plakete Univerze v Ljubljani, ki jo podeljujejo za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev njenega ugleda.

Za dolgoletno delo na področju umetnosti prejme BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE Črtomir Frelih.

BRONASTO PLAKETO prejme KULTURNO DRUŠTVO DOMŽALSKI ROGISTI

V letošnjem letu Domžalski rogisti praznujejo 30 let uspešnega delovanja, prizadevnih vaj, številnih uspešnih nastopov doma in v tujini, pa tudi tri desetletja druženja in predvsem promocije Občine Domžale, saj so edina tovrstna glasbena in kulturna skupina v občini Domžale. Od petih ustanovnih članov dva še vedno vztrajata kot aktivna člana in na to so posebej ponosni. Začeli so z igranjem na B rogove, leta 2006 pa so jih zamenjali za Es rogove, ki jim omogočajo izvajanje zahtevnejših skladb tako tujih, v novejšem času tudi domačih avtorjev. Leta 1993 so ustanovili kulturno društvo, redno nastopajo na srečanjih slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, leta 2009 pa so bili tudi sami organizatorji 36. srečanja SLPZ in rogistov v Občini Domžale.

Odlikujejo se po kvaliteti igranja, ki so jo več desetkrat izkazali na številnih domačih, predvsem pa tujih nastopih, kjer so redno osvajali prva mesta – v obliki številnih zlatih in srebrnih rogov ali drugih priznanj. Domžalski rogisti so postali pravi ambasadorji slovenske lovske glasbene kulture.

Ob njihovi 30-letnici za uspešno delo na kulturnem področju in promocijo občine Domžale prejme BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE Kulturno društvo Domžalski rogisti.

BRONASTO PLAKETO prejme JOŽE SKOK

V letu 1966 se je začela novinarska pot gospoda Jožeta Skoka pri občinskem glasilu, ki praktično brez daljših presledkov traja že več kot pet desetletij. Največ je pisal o šahu, za katerega pravi »da je njegovo življenje«. Pisal pa je tudi o glasbi, aktualnem dogajanju v občini in širši okolici, po upokojitvi pa predvsem o pričevanjih iz domžalske preteklosti. Večkrat je bil član uredništva glasila Občinski poročevalec. Večji del delovne poti je od leta 1978 preživel na Radiu Ljubljana – danes Radio Slovenija, kjer je ustvaril več kot 400 oddaj Studio ob 17h. Bil je eden najbolj priljubljenih radijskih novinarjev, ki je pisal o področju komunalnega gospodarstva in problematike občin. V spominu poslušalcev, ki so zelo cenili njegovo novinarsko delo,  je ostal tudi kot ustvarjalec portretov najvidnejših ustvarjalcev RTV

Slovenija pod naslovom Naša leta. V svoje oddaje ter prispevke je redno vključeval problematiko in posameznike iz občine Domžale. O domžalskih dogodkih, predvsem o šahu, je poročal tudi za Delo, v glasilu slovenskih občin Občan, v časopisu Komunist, občasno tudi za Ljubljanski Dnevnik. Konec leta 2020 je tako izšla knjižna monografija – Zabavni ansambli na Domžalskem.

Za odlično novinarsko delo, več desetletno sodelovanje pri lokalnem glasilu in prispevku k poznavanju zgodovine naše občine ter uspehe na šahovskem področju prejme BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE Jože Skok.

Srebrne plakete se podeljuje za odmevne uspehe v zadnjem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo.

SREBRNO PLAKETO Občine Domžale prejme FERDINAND STARIN

Ferdinand Starin se s prostovoljnim delom – tako v organizacijah, predvsem pa v društvih, srečuje že od rane mladosti. Posebej so sledovi njegovega dela vidni v Društvu upokojencev Domžale, katerega član je od leta 1996 in že kar 20 let njegov predsednik. Trudil se je za boljše pogoje starejših, predvsem pa za zagotovitev njihovega dostojnega življenja. Pri več desetletnem prostovoljnem delu je vseskozi izkazoval vrednote, kot so: delavnost, skrbnost, poštenost, vztrajnost in prizadevnost, ki ga spremljajo še danes. Največji del svoje delovne poti je opravil v Farmi Ihan, aktiven je bil v sindikalni organizaciji in vodil občinski odbor sindikata delavcev živilske industrije.

Od leta 1970 je član Prostovoljnega gasilskega društva Ihan, med letoma 1975 in 2007 je bil predsednik društva, danes pa je častni predsednik in aktiven veteran. Kot gasilski častnik II. stopnje je strokovna znanja prenašal na mlade, pomembne funkcije pa je opravljal in jih še v Gasilski zvezi Domžale. Aktiven je bil v Krajevni skupnosti Ihan, Nogometnem klubu Ihan in tudi Turističnemu društvu Ihan, ki ga je nekaj časa vodil. Posebna ljubezen ga druži z narodno nošo, katero rad obleče, prav tako pa je tudi lovec in s harmoniko, ki jo je vzljubil v srednjih letih glasbeno popestri marsikateri dogodek.

Za dolgoletno uspešno prostovoljno delo v domžalskih društvih, še posebej na področju skrbi za starejše, prejme SREBRNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE Ferdinand Starin.

SREBRNO PLAKETO – prejme OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE

Območno združenje Rdečega križa Domžale že več kot sedem desetletij združuje generacije občanov in občank na območju nekdanje Občine Domžale, v skrbi za pomoč socialno ogroženim družinam, hkrati pa s številnimi prostovoljci izvaja tudi vsa javna pooblastila, ki jih ima kot humanitarna organizacija. Združuje 13 krajevnih organizacij, v katerih delujejo številni prostovoljci, ki letno opravijo več kot 5000 prostovoljnih ur.

Na področju javnih pooblastil vsa leta uspešno organizirajo dobro obiskane krvodajalske akcije. Redno izvajajo tudi vse tečaje prve pomoči, posebej pomembno pa je delo dveh ekip prve pomoči, kjer skupaj 15 članov opravlja preventivne dejavnosti z organizacijo delavnic temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja v širši javnosti, v podjetjih in osnovnih šolah. Posebna skrb je namenjena pripravljenosti in ukrepanju v primeru naravnih in drugih nesreč, kjer je sodelovanje pri občinskih zaščitno-reševalnih vajah ter potrebnimi ukrepi ob nesrečah že leta odlično ocenjeno, enako pa tudi pomoč pri odpravljanju posledic nesreč in stalno usposabljanje, pozabili pa  niso niti na službo za iskanje pogrešanih.

V sklopu njihove dejavnosti dobro deluje tudi javna kuhinja, ki nudi vsem ogroženim topli obrok, v sklopu javne kuhinje so postavili še bivalne kontejnerje, namenjene za bivanje brezdomcev.

Območno združenje Rdečega križa Domžale se je izjemno izkazalo tudi v epidemiji, saj so takoj vzpostavili telefonsko številko za občane, ki potrebujejo pomoč za dostavo osnovnih in nujnih življenjskih potrebščin. Poleg tega so pripravili standardne prehranske pakete za najbolj ogrožene starejše občane, svojo pomoč so ponudili tudi pri delitvi zaščitnih mask med občane.

Za izjemni prispevek k izboljšanju kakovosti življenja številnim družinam in posameznikom, ki so v stiski prejme  SREBRNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE Območno združenje Rdečega križa Domžale.

6. ZLATO PLAKETO Občine Domžale prejme KAREL LESKOVEC

Karel Leskovec je že več desetletij vpet v vokalno glasbeno dejavnost naše občine. Njegove bogate izkušnje, mnogi uspehi in raznovrstnost zasedb, s katerimi je deloval, pričajo o glasbeniku, ki je kulturni pogled razširjal mnogim posameznikom in skupinam, kot so Domžalski oktet, Domžalski komorni zbor, Moški pevski zbor Radomlje in Šentviški zvon. Za njim so številni uspehi, med njimi je z Domžalskim komornim zborom, ki ga je ustanovil leta 1988, v 90-tih letih osvojil kar dve zlati priznanji na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Vrsto let je bil član vodstva Zveze kulturnih organizacij Domžale, strokovni sodelavec območnih revij pevskih zborov in učitelj klarineta na Glasbeni šoli Domžale, kjer je izučil mnogo mladih, tudi bodočih profesionalnih klarinetistov, ki dosegajo vrhunske mednarodne uspehe.

Vodenje pevskega zbora v vseh domačih gledaliških predstavah in operetah  Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, je njegov neprecenljiv prispevek že vrsto let. V tridesetih letih sodelovanja je soustvarjal pri 29 celovečernih predstavah in dveh operetah, sodeluje pa tudi z mladimi pevci v društvu pri Miklavževanju. Njegov slog dirigentskega in zborovskega dela je ustvarjalen in odprt, zato pevci iz različnih zborov z njim izredno radi ustvarjajo in sodelujejo. Ves čas je tudi strokovni član umetniškega odbora in vedno pripravljen sodelovati z vsemi ustvarjalci posamezne predstave. Z združevanjem pevcev in igralcev iz številnih zborov in društev je tudi prispeval, da je društvo Slovenski etnografski muzej uvrstil v register Nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo.

Za predano glasbeno delo prejme ZLATO PLAKETO OBČINE DOMŽALE Karel Leskovec.

Častni občan Občine Domžale

Priznanje Častni občan prejme Alojz Stražar
Alojz Stražar se je rodil 1. julija 1944 v Škocjanu in je najmlajši v družini devetih otrok. Ljubiteljsko se je s kulturo pričel ukvarjati že v rani mladosti, saj je v svoji prvi gledališki predstavi nastopil že leta 1959, nekaj let za tem pa se je spoznal tudi z režiserskim delom, ki ga odlično opravlja tudi danes. Izhaja iz gledališča pod kozolcem, kjer se je razvilo današnje poletno gledališče.

Med kulturniki in tudi ostalimi občani je zagotovo eden izmed najbolj prepoznavnih ravno on. Svoje življenje je popolnoma posvetil kulturi in kot eden izmed najpomembnejših členov in članov Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan s požrtvovalnim delom deloval kot režiser, organizator, kulturni delavec in še in še. S svojim delom je pustil velik pečat tako na območju Domžal, kot tudi celotne Slovenije. V veliko pomoč pri delu pa so mu bili tudi bratje in vrste generacij društva. V kulturne dejavnosti izjemno rad vpeljuje tudi mlade in s tem prispeva k širjenju kulture in bogatejšemu kulturnemu življenju. V KS Vir je bil večkrat tudi član Sveta KS in tudi tam opravljal pomembno delo.

Poletno gledališče je njegov drugi dom že vse od leta 1963 dalje. Je Lojzetov organizacijski in tehnični dosežek. Kulturno društvo se je v začetku svojega obstoja srečevalo s kar nekaj organizacijskimi in finančnimi napori, a vendar jim je ob pomoči Občine Domžale uspelo zgraditi moderno pokrito poletno gledališče z vsemi spremljajočimi objekti.

Studenec je torej kraj, kjer se prepletajo kulturni, glasbeni, pevski, dramski dogodki, v zadnjih letih pa smo bili lahko priča tudi različnim razstavam in drugim domačim ustvarjalcem. Ne smemo pozabiti tudi na izjemno mednarodno prireditev Glasba treh dežel, ki je povezovala Slovenijo, Avstrijo in Italijo ter s tem zagotovo dvignila tudi ugled naše občine. Veliko je dogodkov in aktivnosti v katerih je bil Lojze vključen kot režiser in rade volje priskoči na pomoč tudi, ko drugi potrebujejo le zrele ideje in izkušnje. Lojze je človek, ki nikoli nikomur ne odreče pomoči. Vsako leto se v mesecu decembru veselimo tudi Miklavževanja, ki ga že več kot 25 let opravlja Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. Pretekli december je bil sicer drugačen, a nam je Lojze ponovno priskočil na pomoč in pripravil čudovito virtualno Miklavževanje.

Ne pozabimo pa tudi na to, da so vrhunec kulturnih dejavnosti Alojza Stražarja vsakoletne domače gledališče predstave, ki zelo nazorno kažejo kako močno in trdno je to društvo. G. Stražar je zagotovo srce in središče le teh, saj med seboj povezuje od 60 do 150 igralcev, pevcev, plesalcev, statistov, domačih igralcev in tudi igralcev iz sosednjih društev. Te predstave si ogleda med deset in petnajst tisoč gledalcev. V zadnjih letih pa so na odru stala tudi pomembna slovenska imena s področja igralstva in glasbe.

Vrsto je predstav, kjer se je g. Alojz Stražar podpisal kot režiser, več kot petdeset jih že šteje. vsaka narejena z velikim veseljem in dobro energijo, v gledalcih pušča prelepe vtise.

V zadnjih letih se je kulturno poletno dogajanje v organizaciji Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan organiziralo v okvir poletnega kulturnega festivala, ki bogati ne samo kulturno ponudbo v Domžalah, marveč tudi širše. Na ta način glas naše občine seže izven slovenskih meja in za to smo seveda neizmerno hvaležni. Leta 2017 je izvedel kulturni poletni festival, ki je kot uvertura ponudil dva izjemna koncerta v cerkvi sv. Lenarta na Krtini, neverjeten uspeh pa je doživela tudi domača gledališka predstava Divji lovec. Na razprodanem odru pa se je takrat predstavila tudi ljubljanska opera. Izredno odmevna je tudi maša s kulturnim programom ob slovenskem kulturnem prazniku v škocjanski cerkvi, ki je namenjena pokojnim članom in članicam društva.

Dolga leta je g. Stražar opravljal tudi funkcijo predsednika in podpredsednika Zveze kulturnih organizacij Domžale, aktivno pa deloval tudi v Skladu za ljubiteljsko kulturno dejavnost, ne samo na območju občine, temveč tudi na državnem nivoju. S svojimi inovativnimi pobudami pomembno sooblikuje kulturno življenje v lokalni skupnosti in ob enem poudarja kvaliteto kulturnih društev v našem prostoru. Vedno se je zavedal pomena profesionalne institucije – Kulturnega doma Franca Bernika Domžale saj je tudi sam del njega. V svetu zavoda pomembno oblikuje vsebino dejavnosti uspešne profesionalne kulturne institucije.

Ne smemo pozabiti tudi na to, da se g. Stražar, kot predsednik in celotno Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan zelo aktivno vključujeta tudi v delo in življenje KS Krtina, kjer pomembno bogatijo življenje krajanov in krajank. Društvo sodeluje tudi pri različnih aktivnostih KS, združuje domačine, promovira KS in skrbi za ohranjanje kulturne dediščine ter urejenost poletnega gledališča in njegove okolice. G. Stražar je aktiven tudi znotraj KS Vir, dejaven je tudi v njihovem kulturnem društvu, pred nekaj leti pa je deloval tudi v KS Rova, ko so skupaj z domačini pripravili del gledališke igre Rokovnjači.

Glede na vse našteto lahko povzamemo, da bi bilo življenje na kulturnem področju v nekaj zadnjih desetletjih v naši občini in tudi širom Slovenije in izven naših meja brez gospoda Alojza Stražarja zagotovo manj bogato.

Predstave, katerih del je bil je seveda moč našteti, a vendar pa je nemogoče našteti vse tiste prostovoljne ure dela, ki jih je g. Stražar namenil društvu, kulturi, krajevni skupnosti in naši občini. Nemogoče je prešteti tudi vse posameznike, plesalce, glasbenike in vse ljubitelje kulture, ki so sodelovali pri njegovih številnih projektih in tako skupaj z njim tvorili celoto.

Resnično je ogromno stvari, ki bi jih še lahko izpostavili, saj je njegovo delo na področju razvoja kulture, kot že omenjeno enormno. Naj pa jih izpostavim še z nekaj pridevniki. G. Stražarju jih lahko dodamo kar nekaj. Iz njega seva posebna požrtvovalnost, strokovnost, vztrajnost, pozitivna energija, dobra volja… Je človek, ki verjame, da je vse mogoče, človek, ki verjame, da se lahko s sodelovanjem in prijateljstvom naredi vse in še več. Je velikanski prispevek k kulturnemu življenju, k razvoju kulture in širjenju le te. G. Stražar je prav zaradi omenjenih lastnosti že prejel precej nagrad, a vendar si zanesljivo, za to izjemno delo, ki ga opravlja zasluži še enega, naziv častnega občana.

Avtor: Občina Domžale; Foto: Vido Repanšek; Video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov
Tagi