Oklo nad Ihanom: Kraj kjer danes raste zelenje, nekoč pa je tam tekla kri, ko je zaradi izdaje umrlo 72 zavednih mož in fantov
V februarskih dneh leta 1944 se je na Kramarjevi in Baleževi domačiji na Oklem zadrževalo okrog sto partizanov Kamniško-zasavskega odreda. V jutranjem svitu 24. februarja so jih presenetili nemški okupatorji in njihovi domači sodelavci. Zagrmeli so streli, ogenj je švignil v zrak in uničeval. Večina borcev se je pognala iz hiš in hlevov, a sovražnikove krogle so pokosile vsakogar, ki jim je prišel pred oči. Po bitki je v snegu ležalo 72 ogorelih, prestreljenih, krvavih in izmaličenih zavednih fantov in mož.
V spomin na ta tragičen dogodek, do katerega je pripeljala izdaja domačih izdajalcev, vsako leto Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan, pri spomeniku padlim na Oklem nad Ihanom pripravita spominsko slovesnost. Letos je potekala v soboto, 27. februarja 2016 in na kraj tragičnega dogodka privabila veliko število udeležencev, ki so prišli od blizu in daleč.
Že pred deseto uro so se v Dobovljah začeli zbirati praporščaki ter predstavniki borčevskih in veteranskih organizacij, enota častne straže Zveze slovenskih častnikov občine Domžale ter pohodniki iz bližnje in daljne okolice. Od tam je nato krenil skupni sprevod na Oklo, kjer je bila že zbrana velika množica pohodnikov, še živečih borcev, župan Občine Domžale Toni Dragar ter nekateri občinski svetniki.
Po slovenski himni je udeležence spominske slovesnosti najprej pozdravila Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale, ki je v svojem nagovoru povedala, da je ohranjanje spomina na prekletstvo druge svetovne vojne potrebno in pomembno. »Ko sem brala opis te bitke, sem si predstavljala občutke fantov in mož v tistem meglenem jutru, ko so še speči ugotovili, da so bili izdani. Težko si je zamisliti tedanjo bolečino njihovih svojcev. Verjamem pa, da so še vedno boleči spomini njihovih zanamcev, ki so morali v zadnjih letih velikokrat poslušati več kot krivično, celo nemoralno zmanjševanje vloge žrtev padlih v bojih za svobodo in boja preživelih borcev narodno osvobodilne vojne. Nedoumljivo je, da skušajo nekateri prevzeti in predrugačiti pomen rdeče zvezde pod katero se je odvijala borba naroda proti okupatorju. Narodnoosvobodilnemu boju se skuša v zadnjih letih zmanjšati pomen z nenehnimi poskusi rehabilitacije sovražnikovih kolaborantov in domobrancev«, je poudarila Majheničeva. Po njenih besedah revizija Slovenije v tolikšni meri ni mogoča. Mladim je potrebno povedati, da z obuditvijo spomina na dogodke, vedno znova javno obsojamo nacizem in fašizem in se poklanjamo njunim žrtvam a hkrati skupinsko izrazimo hvaležnost preživelim in še živim. »Kajti brez njihove srčnosti in poguma, sedaj ne bi govorili Slovensko. Ni vseeno, ali molčimo ali smo glasni.«
Slavnostni govornik, župan Občine Domžale, Toni Dragar je v svojem govoru povedal, da si danes težko predstavljamo, kako se je sredi te idilične zelene pokrajine zgodil tragični dogodek. Kjer danes raste zelenje, je nekoč tekla kri: »Kjer danes svobodno stojimo, so nekoč umirali partizani. Mineva že 72 let, vendar pa spomin ostaja. Nismo pozabili kako so se partizani pogumno zoperstavili veliko močnejšemu sovražniku v boju za svobodo. Za našo svobodo.« Po besedah župana, so na tem mestu umrle njihove sanje, njihove želje in njihovi cilji za prihodnost.
V nadaljevanju je povedal, da danes živimo v svobodni Sloveniji, vendar nas trenutni dogodki v Evropi opozarjajo, da smo morda v zadnjih letih varnost razumeli nekaj več kot samoumevnega. »Zdi se mi prav, da nam žalostna preteklost ne razbije našega upanja, ter ne uniči optimizma. Toda zgodovina mora biti opomnik za našo prihodnost, saj so bile drugače vse žrtve zaman. Ko bomo odhajali domov ne pozabimo na ljudi, ki so se znali zoperstaviti sovražniku, tudi ko ni bilo veliko možnosti za uspeh. Ne pozabimo, da je življenje en sam velik boj, da se moramo vsak dan boriti za svoje interese, za bližnje, za človeštvo za humanost. Ne pozabimo, da je varnost vrednota, ki so jo za nas izborili naši predniki in da je naša največja naloga, da jo ohranimo. Padle in preživele borce bomo namreč počastili prav s tem, da bomo nadaljevali njihov boj za svobodo, za pravice in naše vrednote na slovenskih tleh«, je med drugim še povedal Dragar.
Sledilo je polaganje vencev pred spominsko obeležje. Vence so položili predstavniki organizatorjev spominske slovesnosti Marija Majhenič, Srečo Kržan in Samo Svetlin.
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Draga Jeretina Anžin, so nastopili učenci Osnovne šole Ihan z učiteljicami, Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca, Nataša Loborec Perovšek ter harmonikar Frenk Uršič. S pesmijo Mojemu bratu in vsem padlim borcem na Oklem v spomin, je tragični dogodek osvetlila Angelca Firm, sestra padlega borca iz Moravč.
