»Odhod v boj je pomenila zavestna odločitev za upor in boj z neprimerno močnejšim nasprotnikom«

V organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale in Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje je v sredo, 27. julija 2016, ob 75. obletnici odhoda prvih borcev v partizane, pri spomeniku v Kriškarjevih smrekcah v Preserjah pri Radomljah potekala spominska slovesnost. Odhod v boj je pomenila zavestna odločitev za upor, spopad, vojno in boj z neprimerljivo močnejšim nasprotnikom, ki ni pričakoval in še manj razumel, da je pri Slovencih in Slovenkah toliko poguma in srčnosti, volje ter upanja, predvsem pa hrepenenja po življenju in svobodi. Vse te lastnosti so nosili vsi ti fantje in dekleta, ki jih je spremljala trdna odločenost, da se iz boja ne vrnejo prej, dokler ne bo domovina svobodna.

V noči od 27. na 28. julij 1941 se je pod Kriškarjevimi smrekcami pod vodstvom dr. Marjana Dermastia in Franca Bukovca zbralo okrog 20 upornikov iz Radomelj, Preserij in Homca. Ob polnoči so začeli z akcijo in v dveh skupinah porušili radomeljski in homški most čez Kamniško Bistrico. Po opravljeni akciji jih je večina odšla v partizane. To so bili: dr. Marjan Dermastia z ženo Mihelo, Franc Bukovec, Ludvik Pezdir, Miha Jerman, Boris Lenček, Jože Perne z ženo Angelo, Franc Novak, Ivan Golob, Edi in Janko Pelech, Ivan Semen z ženo Marijo, Ivan Štangel, Mirko Rojc in Rudi Bolka. Naslednji dan so se jim pridružili še nekateri, ki so 27. po akciji še odšli domov in sicer: Ciril Ravnikar ter Jože, Ivan in Stanko Pirš.

V uvodu spominske slovesnosti je Peter Jerman, predsednik KO ZB za vrednote NOB Radomlje pozdravil slavnostnega govornika Slavka Grčarja, podpredsednika ZZB NOB Slovenije, Marijo Majhenič, predsednico ZZB NOB občine Domžale ter vse navzoče, ki so se udeležili spominske slovesnosti, na kateri so se spomnili dogodka, ko se je radomeljska bojna skupina 27. julija 1941 odpravila v boj proti sovražniku z veliko željo po preživetju in ohranitvi svobode. V kulturnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca, recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek ter pevka Silva Kosec.

Spominska slovesnost ob 75. obletnici odhoda prvih borcev v partizane je potekala pri spomeniku v Kriškarjevih smrekcah.

Podpredsednik ZZB NOB Slovenije Slavko Grčar je v svojem govoru med drugim spomnil, da je bila akcija Radomeljske bojne skupine uvod v številne druge akcije tekom vojne za tiste čase, sredi trde nemške okupacije, izjemno pogumno, smrtno nevarno in zato zelo pomembno in odmevno dejanje, ki vsekakor zasluži spoštljiv spomin. »Kot tudi vsi drugi začetki v tistem obdobju drugod po Sloveniji, ki so se pod vodstvom aprila ustanovljene Osvobodilne fronte slovenskega naroda postopoma razmahnili v množični narodnoosvobodilni boj proti trem nacifašističnim okupatorjem. Ti so si razdelili Slovenijo z namenom, da nas kot narod izbrišejo iz zemljevida Evrope s potujčenjem, fizičnim uničenjem in preseljevanjem. Vsa štiri leta okupacije so z nezaslišanim zločinskim terorjem sledili tem ciljem, povzročali neizmerno trpljenje, številne žrtve in velikansko materialno škodo. Vendar jim ni uspelo, zahvaljujoč zavezniški zmagi in našemu uspešnemu uporu, v katerem se je sicer majhen slovenski narod izkazal priti nadmočnemu sovražniku kot velik narod, ki si ne pusti vzeti svobode, dostojanstva in obstanka na svoji zemlji«, je povedal Grčar.

Podpredsednik ZZB NOB Slovenije Slavko Grčar. 

V nadaljevanju je Grčar spomnil na zgodovinske resnice, med drugim, da je bil narodnoosvobodilni boj proti nacifašističnim okupatorjem upravičeno in častno dejanje slovenskega naroda in priznan kot sestavni del zmagovite velike zavezniške antihitlerjevske koalicije. Vse to pa po njegovih besedah želijo razvrednotiti prekrojevalci zgodovine: »Ne glede na falsifikatorje zgodovine in politične manipulatorje z njo, je narodnoosvobodilni boj veliko dejanje slovenskega naroda, ki je v mogočem podlaga in sestavni del obstoja in delovanja tudi naše sedanje samostojne Republike Slovenije, saj brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve. Zato upravičeno izrekamo spoštovanje in zahvalo vsem, ki so za našo svobodo dali svoja življenja ali so zanjo trpeli, pa tudi vsem drugim, ki so omogočili, da živimo v samostojni državi, v svobodi in miru.«