Na slavnostni seji ob prazniku Občine Domžale podelili priznanja za leto 2022

Občina Domžale danes praznuje 71 let. April je tako rekoč rezerviran za praznovanje občinskega praznika in tako je tudi letos. V torek, 18. aprila 2023, je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala slavnostna seja ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj nagrajencem Občine Domžale. Podeljene so bile plakete (bronasta, srebrna, zlata) in nagrade Občine Domžale, prejemnik letošnjega naziva častni občan Občine Domžale pa je Matjaž Brojan.

Na slavnostni seji ob prazniku Občine Domžale je zbrane nagovorila mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, ki je povedala, da se ob praznovanju osebnih jubilejev navadno ozremo nazaj na opravljeno delo: “V ospredje stopijo vsa dobra dejanja, pomembni dogodki in druženja z najbližjimi. Še najbolj pa nam v spominu ostanejo odnosi s tistimi, ki sledijo zastavljenim ciljem in so usmerjeni v razvoj vseh nas, javnega dobra in s tem naše lokalne skupnosti. Prav njihove, v preteklosti drzne ideje, so pripeljale občino Domžale do točke, kjer smo danes.”

Županja je poudarila, da domžalska občina nosi številne zaklade, ne samo v naravnih danostih in geografski legi, temveč predvsem v ljudeh, ki tukaj živijo. Prav ti ljudje s svojim znanjem in izkušnjami, nesebičnostjo in preprostostjo predstavljajo pomemben gradnik naše lokalne skupnosti: “Morebiti jih manj poznamo, saj se ne izpostavljajo, nase pa opozarjajo s svojim predanim in vestnim delom. Prav oni so skupaj z nami zagotovilo, da bomo lahko uresničili vse smele napovedi in cilje, ki smo si jih zadali, ter tako občino Domžale popeljali med najboljše.” 

Slogan letošnjega rojstnega dne je Odprimo vrata na stežaj. Po besedah županje so s sloganom želeli izpostaviti dejstvo, da so občinska vrata odprta vsem. Tako občankam in občanom, krajevnim skupnostim, organizacijam, javnim zavodom, podjetjem in vsem tistim posameznikom, ki si želijo skupaj z njimi dvigniti zavedanje o resnično pomembni gradnji skupnosti. Skupnosti, v kateri se bomo vsi počutili sprejeti in slišani, skupnosti, ki bo na prvo mesto postavila ljudi.

V nadaljevanju svojega govora se je županja dotaknila prihodnosti, kjer je izpostavila vključevanje mladih in starejših ter urejanjem problematike na tem področju, sodelovanje s predstavniki krajevnih skupnosti, podpiranje novih in kreativnih podjetniških idej … Ob tej je poudarila, da se moramo zavedati, da imamo ogromen potencial, tako v naravnih in drugih danostih, še posebej pa v naših občankah in občanih. “To dokazujete tudi naši nocojšnji nagrajenci. Izjemno sem ponosna na vas in vaše delo, s katerim ste pustili pomemben pečat v naši občini. Z vašo energijo sooblikujete prostor zadovoljnih in srčnih ljudi, kar pa je zame najbolj pomembno je, da ste pri svojem delu in v življenju skromni, preprosti in iskreni,” je še povedala županja ter v svojem imenu in imenu občank ter občanov izrekla čestitke vsem nagrajencem.

V programu, ki ga je povezoval Boštjan Romih so sodelovali Eva Černe Avbelj, Martin Kozjek, pevski zbor OŠ Rodica z zborovodkinjo Emo Cerar in Simon Dvoršak.

V nadaljevanju objavljamo utemeljitve priznanj in nagrad Občine Domžale za leto 2022.

ČASTNI OBČAN – MATJAŽ BROJAN

Matjaž Brojan, novinar, urednik in ljubitelj vsega lepega, je človek, ki je s svojim delovanjem globoko vpet v zgodovino domžalske občine. Mnogo let je bil zvest novinarskemu poslanstvu, je avtor številnih knjig o življenju in delu v občini Domžale, izjemno je njegovo široko in raznoliko delo na različnih področjih ohranjanja kulturne dediščine, posveča se tradiciji slamnikarske obrti, zbirateljstvu, rezbarjenju in kiparstvu – vse našteto pa ga uvršča med najpomembnejše Domžalčane v zadnjem obdobju. V njegovem knjižnem opusu posebno mesto zaseda monografija Slamnata sled Domžal (2012), v kateri Brojan popisuje zgodovino ter družbene razsežnosti slamnikarske obrti in industrije na Domžalskem, najdemo pa na primer tudi dragocene zapise o tehnikah pletenja kit in šivanja slamnikov. Po poteh tradicionalne obrti se Matjaž Brojan sprehodi tudi v knjigi o slamnikarstvu v Mengšu, področju je zvest tudi v strokovnem članku, objavljenem v delu Pletemo kite (2019), ki ga je izdalo KUD Fran Maselj Podlimbarski. V lokalnih in drugih glasilih ter publikacijah je objavil osemintrideset člankov o slamnikarstvu, tako pa prispeval k védnosti in zavesti o pomenu slamnikarstva na Domžalskem. Med drugim je nesporen njegov prispevek k vzpostavitvi domžalskega Slamnikarskega muzeja. Naslovi del, pod katere se je podpisal Matjaž Brojan, so tudi Katarina iz domžalskega spomina (2012), Počivajoči domžalski spomin (2013), Domžalci in njihov čas (2016), dr. Franjo Rosina, pravi rodoljub (2017) in Domžalski kralji brez kron (2020). Sodeloval je tudi pri nastajanju knjige o Aciju Bertonclju, monografiji o Francu Berniku ter knjigi Demos na Domžalskem (2020).

Gospod Brojan je bil več let urednik Občinskega poročevalca, sedanjega Slamnika, kot kolumnist pa je razmišljal o zgodovini domžalskega kina, železnice in sokolskega gibanja. Tako je ohranil prenekatere vsebine iz naše preteklosti, dediščine. Pozornost je posvečal tudi športu in rekreaciji, je avtor monografije, izdane ob 100-letnici TVD Partizan, ter del Nogomet v Domžalah: njegovih osem desetletij (2001) in Stoletje nogometa v Domžalah (2020). V knjigi Domžalska bančna leta: monografija bančne ustvarjalnosti (1994) pa se je kot pisec posvetil še zgodovini bančništva v naših krajih.

Brojanova zbirateljska prizadevanja so izjemno dragocena. Spomnimo le na neprecenljivo darilo Krajevni skupnosti Ihan – pomoč pri postavitvi zbirke in predajo zapuščine sokrajana in jezikoslovca dr. Antona Breznika, ki je obsegala osemintrideset knjig ter drugo dokumentacijo.

Večkrat je dela iz svoje bogate zbirke kulturne dediščine razstavljal v Menačenkovi domačiji, še posebej pa izstopa velika razstava v Galeriji Domžale z naslovom »Prve besede jezika« (2014), na kateri je Brojan predstavil rezbarsko delo, poimenovano »Stiški spomeniki«. Kot rezbar je obdelal verze Prešernove Zdravljice, Brižinske spomenike, Rateški rokopis, Stiški rokopis ter posebno serijo slovenskih ornamentov po Jožetu Karlovšku. Razstavljal je tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Matjaž Brojan se je ljudem zapisal v spomin tudi kot dolgoletni radijski novinar, pokrival je dogajanje v domžalski občini. Med drugim je napisal knjigo o zgodovini slovenskega radia ter ustvaril številne samostojne radijske oddaje, v katerih se je izdatneje posvečal zgodovinski in naravni, zlasti pa kulturni dediščini, ki ji je vse življenje namenjal ogromno pozornosti. Ves čas svojega službovanja je pridno zbiral in urejal najrazličnejšo dokumentarno, narodnopisno in drugo informativno gradivo, povezano z Domžalami. Vse je skrbno shranjeval in tako ustvaril nadvse pregledne arhive. Njegova zbirka obsega celotno bibliografijo Domžal, Brojan natančno zbira publikacije, brošure in zloženke, k nastanku marsikaterih izmed njih pa je prispeval tudi svoj smisel za upovedovanje in bogato znanje.

Leta 2008 je prejel zlato plaketo Občine Domžale ter državno Steletovo nagrado za dolgoletno požrtvovalno delo pri ohranjanju in predstavljanju slovenske kulturne dediščine, poleg tega je prejemnik priznanja Naša Slovenija in cenjene Murkove listine za prispevek k ohranjanju tradicije slamnikarstva na Domžalskem.

Z raziskovanjem zgodovine in kulturne dediščine našega območja je g. Matjaž Brojan opravil zares ogromno delo, pomembno tako za sedanje kot prihodnje rodove.

Matjažu Brojanu se za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne dediščine ter novinarsko delo podeli NAZIV ČASTNI OBČAN OBČINE DOMŽALE.

ZLATA PLAKETA – MIHA KOSEC

Gospod Miha Kosec je eden najpomembnejših športnih delavcev v naših krajih, pri čemer posebej izstopajo njegova prizadevanja za razvoj smučarske panoge. Kot športnik, mentor in organizator ter smučarski sodnik je pomembno vplival na dobro delo Smučarskega kluba Domžale. Zanj je prispeval ure in ure prostovoljnega dela, vedno pa je posebno skrb namenjal privabljanju mladih generacij – pomagal je pri organizaciji in delovanju kluba ter poskrbel za ustrezne pogoje za izvedbo smučarskih tečajev in tekmovanj po vsej Sloveniji. Člane in članice Smučarskega kluba Domžale je motiviral za prostovoljno delo v prid uspešnemu delovanju organizacije, obenem pa so bili ti lahko zares ponosni na svoje klubsko udejstvovanje. V letu 2022 je ob 55-letnici Smučarskega društva Domžale izdal monografijo Smučanje v Domžalah skozi čas, v njej je zajel zgodovino kluba in vključil glavne mejnike smučarske panoge v naši občini. Na ta način je zgodovino z več tisoč imeni in priimki ohranil za prihodnje rodove.

Miha Kosec je s smučanjem povezan od svojega četrtega leta. Je eden od pobudnikov za ustanovitev Smučarskega kluba Domžale – bil je njegov dolgoletni predsednik, predvsem pa mentor, ki je s svojim osebnim zgledom vplival na številne smučarske generacije. Njegov prispevek na področju športa in rekreacije v Občini Domžale je neizmerljiv. Ves čas si je prizadeval za razvoj športa po celotni občini ter za zagotavljanje primernih pogojev še posebej za mlade ter člane ostalih športnih klubov in društev. Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi izstopata Bloudkovo priznanje in priznanje za življenjsko delo na področju športa v Domžalah.

Mihi Koscu se za življenjsko delo na področju športa, posebej pa za prispevek k razvoju smučarske panoge in izdajo monografije Smučanje v Domžalah skozi čas, podeli ZLATO PLAKETO OBČINE DOMŽALE.

SREBRNA PLAKETA – MOŠKI PEVSKI ZBOR RADOMLJE

Zametki Moškega pevskega zbora Radomlje segajo v leto 1969, ko so bili v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Radomlje imenovani člani pripravljalnega odbora za ustanovitev pevskega zbora. Spomladi naslednjega leta so ti zanesenjaki postali ustanovni člani Moškega pevskega zbora Radomlje. Na začetku je skupina štela enajst pevcev, ki jih je najprej sedem let vodil prof. Stane Habe. Zbor se je večkrat preimenoval, od leta 2016 pa nosi ime Kulturno društvo Mešani pevski zbor Radomlje. V petdeset let dolgi zgodovini je zbor pripravil mnogo domačih in mednarodnih nastopov, sodeloval je na večini lokalnih prireditev ter zgledno sodeloval s Krajevno skupnostjo Radomlje, Občino Domžale ter z drugimi društvi in organizacijami, ob vsem tem pa se številčno kvalitetno krepil. Zbor nastopa v okviru praznovanj različnih jubilejev, sodeluje na območnih pevskih revijah in pri drugih oblikah združevanja pevcev doma in v tujini. Pevci se radi spominjajo revij in koncertov, ki so jih vse od leta 1984 družili z obrtniškimi pevskimi zbori in na katerih so predstavljali našo občino in Obrtno-podjetniško zbornico Domžale. V tistih časih je zbor predstavljal enega najkvalitetnejših moških vokalnih sestavov pri nas. Posebej so ponosni tudi na številna gostovanja v tujini in na prijateljstva, ki so se ob tem stkala.

V pregledu njihove zgodovine najdemo številne radijske posnetke in samostojno zgoščenko. Zbor je v vseh desetletjih delovanja vodilo sedemnajst zborovodij. Prvi je bil že omenjeni Stane Habe, zadnjih štirinajst let pa zbor vodi Primož Leskovec. Najdaljši, devetnajstletni staž je med sedmimi predsedniki zbora opravil Franci Velepec, že sedmo leto pa je predsednik društva Marjan Franc Levstek.

Moškemu pevskemu zboru Radomlje se ob 50-letnici aktivnega delovanja in bogatenja kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti, občini, državi in tujini podeli SREBNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE.

SREBRNA PLAKETA – DANIJELA ŠRAJ

Gospa Danijela Šraj je ljubiteljska kulturna delavka, ki se je slikarstvu, pisanju in novinarstvu posvetila predvsem po upokojitvi ter si tako uresničila želje, ki so jo spremljale v času službovanja v gospodarstvu. Z ustanovitvijo Likovnega društva Senožeti, ki je lani praznovalo 20-letnico, se je aktivno posvetila delu in izobraževanju na likovnem področju, največ pozornosti pa posvečala manj poznanim likovnim smerem. Z ustvarjanjem izraža občutja, razmišljanja in pripovedi, ki so ji blizu. Rada uporablja čiste in kontrastne, največkrat nasprotne si barve, ljub ji je tudi izraz z risbo oziroma črto. Danica Šraj kot ljubiteljica umetnosti zagovarja ne le izkustveno ustvarjanje, temveč tudi poznavanje teorije likovne umetnosti. Kot najboljša slikarka na natečaju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je samostojno razstavljala v Menačenkovi domačiji. Likovno društvo Senožeti je pod njenim predsednikovanjem organiziralo številne ustvarjalne likovne kolonije ter strokovne obiske galerij in razstav doma in v tujini. Ves čas se je zavedala, da je za prvovrstno ustvarjanje pomembno osvajanje temeljnih znanj likovne in drugih umetnosti, to prepričanje pa je delila tudi z drugimi člani društva in jih obenem spodbujala, naj sledijo strokovnim in umetniškim vodjem, ki so z njimi sodelovali.

Danijelo Šraj odlikuje tudi dolgoletno novinarsko delo – še danes s kritično ostjo opozarja na dogajanja v domači občini in izven. Njeno pisanje je tehtno in vsebinsko utemeljeno. Dolgoletno prostovoljno delo je namenila tudi delovanju Krajevne skupnosti Radomlje, in sicer kot dejavna društvenica ter zvesta sodelavka lokalnega glasila.

Danijeli Šraj se za dolgoletno ustvarjalno delo na ljubiteljskem kulturnem področju in za prostovoljno delo v Krajevni skupnosti Radomlje podeli SREBRNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE.

BRONASTA PLAKETA – ROMAN KOS

Gospod Roman Kos je že vrsto let zunanji strokovni sodelavec Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, z njim sodeluje na številnih področjih. Leta 2012 je bil zaradi družinske tradicije in odličnega poznavanja slamnikarstva med pomembnejšimi člani skupine za postavitev slamnikarske zbirke ter med ustanovitelji Slamnikarskega muzeja. Z veliko angažiranostjo je sodeloval pri pridobivanju muzejskih predmetov in tako prispeval k njihovi ohranitvi. Od samega začetka je eden najbolj prepoznavnih vodnikov po muzeju in slamnikarski zbirki, prav tako je prenašalec znanja o pletenju kit in tudi snovalec številnih učnih vsebin in programov za mlade.

Kot soorganizator pomembno prispeva k pripravi in izvedbi tradicionalnega Slamnikarskega sejma, kot strokovni in tehnični sodelavec pa redno deluje pri postavljanju in sooblikovanju razstav v vseh objektih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, pri čemer ga vodi izjemen občutek za prostor in poglobljen odnos do posameznih razstavljenih eksponatov. Poleg tega je v preteklosti sodeloval pri nastajanju knjig, ki so izšle pod okriljem KD-ja, in pri tem izkazal veliko mero zanesljivosti in strokovnosti. Roman Kos se je s svojim delom izkazal kot izjemen strokovnjak ter srčen in predan zanesenjak, njegovi prispevki pa so nedvomno pripomogli k promociji in ugledu naše občine, njene kulturne dediščine in zgodovine.

Romanu Kosu se za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, posebej slamnikarstva, podeli BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE.

BRONASTA PLAKETA – MARIJA SKOK

Gospa Marija Skok je več kot dve desetletji opravljala funkcijo predsednice Društva upokojencev Vir, pri svojem delu pa pokazala veliko srčnosti, prizadevnosti in iskreno željo po skrbi za starejše občane. Njihova življenja še vedno bogati kot aktualna podpredsednica društva, in sicer z organizacijo različnih dejavnosti (krožkov, delavnic, razstav, pogovorov, izletov, ekskurzij). Vedno je z dobro voljo poskrbela za izvedbo članskih srečanj, na primer vsakoletnih občnih zborov in druženj s sosednjimi društvi. V okviru Pokrajinske zveze društev upokojencev za Gorenjsko je posebno skrb posvečala prostočasnim dejavnostim in sodelovanju med vsemi vključenimi društvi.

Gospa Marija Skok že mnogo let sodeluje v Društvu za raziskovanje jam Simon Robič, poleg tega je članica Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale. Številni jo poznajo kot srčno prostovoljko, ki ceni vsakršen prispevek h kvalitetnejšemu položaju starejših. Znana je kot tista, ki vedno pozorno izbere besede pohvale, namenjene vsem, ki s svojim predanim in prostovoljnim delom prispevajo k delovanju društev.

Mariji Skok se za dolgoletno srčno in prizadevno delo v Društvu upokojencev Vir ter za opravljanje prostovoljskega dela v drugih društvih podeli BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE.

BRONASTA PLAKETA – MATJAŽ PAVOVEC

Gospod Matjaž Pavovec je že od otroških let vpet v smučarski tek in biatlon. Začel je kot nadebudni smučarski tekač in kot tekmovalec vztrajal do članskih kategorij. Po koncu tekmovalne kariere se je aktivno vključil v Smučarski klub Ihan in štiriindvajset let opravljal funkcijo njegovega predsednika. S somišljeniki je oblikoval ekipo, ki še danes vodi vse ključne klubske aktivnosti. V zadnjih dvajsetih letih se je SK Ihan povzpel med vodilne slovenske klube na področju biatlona in k temu uspehu je Matjaž Pavovec izdatno prispeval. Zadnja leta v skupnem seštevku slovenskega pokala redno osvaja naslov najboljšega kluba in to tako z nadarjenimi mladimi biatlonci kot člani, ki so več let krojili jedro reprezentance na največjih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, svetovni pokal, svetovna in evropska prvenstva in druga pomembna tekmovanja. Matjaž Pavovec je tudi član vodstva biatlonske panoge pri Smučarski zvezi Slovenije. V vseh letih delovanja je opravil izjemno delo za razvoj slovenskega biatlona.

Za uspešnimi športniki stojijo uspešna vodstva matičnih klubov. Matjaž Pavovec je zagotovo tista oseba, ki je s svojim izjemnim delom pripomogla, da sta se Ihan ter Občina Domžale v slovensko športno zgodovino trajno zapisala kot prizorišči vzpona vrhunskih biatloncev.

Matjažu Pavovcu se za izjemno delo v Smučarskem klubu Ihan in pri razvoju biatlona v Sloveniji podeli BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE.

NAGRADA OBČINE DOMŽALE – TATJANA HORJAK

Kjer so pesem, druženje in prijateljstvo, tam je Tatjana Horjak, ustanovna članica Mešanega pevskega zbora Klas Groblje. Je predsednica, steber in srce zbora, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. V času njenega predsedovanja je zbor na regijskih tekmovanjih prejel tri srebrne plakete, na Sozvočenjih pa je v letu 2010 osvojil nagrado za perspektivno zasedbo. Na mednarodnem tekmovanju v avstrijskem Linzu je zbor prejel srebrno plaketo, na mednarodnem pevskem tekmovanju v Vrnjački Banji v Srbiji pa dosegel zmago v kategoriji mešanih pevskih zborov in zlato priznanje prve stopnje.

Tatjana Horjak je kot oseba zelo predana in skromna. Je glavna pobudnica božičnih, velikonočnih in dobrodelnih koncertov ter nastopov zbora v domovih za ostarele. S svojim požrtvovalnim delom širi pevsko kulturo, skrbi za sodelovanje z drugimi zbori, poleg tega je tudi predsednica sveta Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale. Aktivna je tudi kot članica Krajevne skupnosti Jarše – Rodica.

Tatjani Horjak se za požrtvovalno delo na področju kulture, zlasti v okviru Mešanega pevskega zbora Klas Groblje in Krajevne skupnosti Jarše – Rodica, podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE.

NAGRADA OBČINE DOMŽALE – DARKO FLIS

Darko Flis živi za šport in s svojim zgledom že desetletja navdušuje mlade za borilne veščine, z organizacijo športnih prireditev pa promovira občino Domžale in njene prebivalce. Njegov dolgoletni trener je bil Takashi Tokuhisa, srečanje z njim ga je utrdilo v šotokan karateju. V osemdesetih letih minulega stoletja se je profesionalno boril v kategoriji »full contact«, poleg tega pa postavljal nenavadne telesne rekorde in z njimi zaznamoval različne jubileje, praznike in znamenitosti. Med drugim je več kot uspešno zaključil projekt »1000 karate kat do konca leta 2020«, izvedel ga je ob praznovanju 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije.

Darko Flis je dolgoletni podpornik in član Težkoatletskega kluba Domžale ter član Društva upokojencev Domžale. Kot veteran med karateisti še vedno nastopa. Pri športnem udejstvovanju sledi lastnim ciljem in idejam, je zgled mladim šotokancem in pomemben promotor športa v naših krajih.

Darku Flisu se za športno dejavnost in promocijo Občine Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE.

NAGRADA OBČINE DOMŽALE – ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO KONFIN – SVETA TROJICA

Športno rekreativno društvo Konfin – Sveta Trojica z organiziranim delovanjem bogati življenje tako prebivalcev tega dela Krajevne skupnosti Dob kot vseh, ki radi obiščejo te kraje in sodelujejo pri raznovrstnih aktivnostih. Društvo se posveča ohranjanju kulturne dediščine, organizira športno-rekreativna srečanja, skrb namenja tudi varovanju narave in promociji znamenitosti območja, na katerem deluje. Poseben poudarek daje združevanju različnih generacij, prikazovanju in krepitvi poznavanja ljudskih običajev – od žetve pšenice, izdelovanja kit in izdelkov iz slame, ličkanja koruze in izdelkov iz ličkovine do pletenja košar in košev iz viter, poleg tega člani izdelujejo velikonočne butarice iz naravnih materialov ter ohranjajo običaj nabiranja zdravilnih zelišč. Društvo svoje projekte predstavlja na tradicionalnih občinskih prireditvah (npr. Slamnikarski sejem) in tudi drugod. Na ustvarjalnih delavnicah in v okviru različnih taborov člani in članice ŠRD Konfin – Sveta Trojica pridobivajo in ohranjajo znanja prednikov, znani pa so tudi po organizaciji prireditev ob različnih praznikih.

Športnemu rekreativnemu društvu Konfin – Sveta Trojica se ob 30-letnici uspešnega dela, zlasti na področju ohranjanja dediščine in uveljavljanja prostovoljstva, podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE.

NAGRADA OBČINE DOMŽALE – JOŽE KRAGELJ

Jože Kragelj je dolgoletni kreativni član Kulturnega društva foto kino in video klub Mavrica Radomlje. Kot elektroinženir in vešč računalničar vse od včlanitve z veliko vnemo ureja klubsko spletno stran, opravlja pa tudi funkcijo tajnika. Svoje fotografije razstavlja na samostojnih in skupinskih klubskih razstavah. Skupaj s svojo hčerko in desetletno vnukinjo je pripravil več samostojnih tematskih fotografskih razstav, razstav treh generacij. Posebej se je izkazal pri organizaciji fotografskih taborov in delavnic, namenjenih prepoznavanju mladih nadarjenih fotografov. Je pronicljiv in angažiran vodja foto sekcije, pri čemer izstopajo njegove vodstvene in povezovalne sposobnosti. Jože Kragelj je kreativen, samoiniciativen, odločen in fotografskemu ustvarjanju predan človek. Njegov doprinos k razvoju društvenih dejavnosti je nedvomen, z oblikovanjem in vzdrževanjem klubske spletne strani nenazadnje ohranja vez med člani in širi svojo vizijo ljubiteljske fotografske umetnosti po vsej Sloveniji.

Jožetu Kraglju se za izjemno požrtvovalno delo v Kulturnem društvu foto kino in video klub Mavrica Radomlje podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE.

 NAGRADA OBČINE DOMŽALE – TADEJ STRAŽAR

Tadej Stražar je član Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan že od leta 1990, vse od takrat pa je sodeloval pri skorajda vseh predstavah, uprizorjenih v Poletnem gledališču Studenec. Z odrskimi deskami se je prvič srečal kot sedemletni fant, takrat je kot statist nastopil v dramski igri Kekec, kasneje pa so mu bile zaupane manjše kot tudi večje vloge. Med drugim je nastopil v predstavah Krog s kredo, Klopčič, Dama iz Maxima, Butalci in Deseti brat. Uspešno je opravil tečaj v Igralski šoli Satirikon, kjer se je teoretsko in praktično spoznal z dramsko igro ter z osnovami gledališke režije. Vseskozi je bil tudi v veliko pomoč pri ustvarjanju, organizaciji in izvedbi festivalskih prireditev. Je član društvenega upravnega odbora.

Poleg prizadevnega prostovoljnega dela v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan se Tadej Stražar tudi glasbeno udejstvuje. Že kot osnovnošolec se je pridružil Godbi Domžale, v preteklosti je bil tudi več let član vodstva, danes pa ostaja aktiven klarinetist, ki je kos tudi organizacijskim izzivom.

Tadeju Stražarju se za dolgoletno požrtvovalno delo v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan in Godbi Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE.

Celotno prireditev z nagovorom županje, podelitvijo nagrad in nagovorom častnega občana Matjaža Brojana si lahko ogledate v zgornjem videu.

Miha Ulčar, Foto: Miro Pivar,  video: Miro Pivar