Krajinski park Kolpa in zeleni Jurij dobrodošli v Domžalah!

Včerajšnje sobotno jutro je že nakazovalo na slabo vreme, ko se je dopoldan zgodil pravi preobrat, saj so kar naenkrat izginili oblaki, sončni žarki pa so dodobra ogreli Domžale in okolico. Razlog za takšen preobrat lahko poiščemo v tem, da je Domžale, natančneje večnamenski prostor pri domžalski tržnici obiskal zeleni Jurij, ki je prinesel pomlad v naše kraje.

Večnamenska ploščad pri domžalski tržnici je včeraj ponovno oživela, saj se je v okviru dogodkov Dobrodošli v Domžalah predstavljal Krajinski park Kolpa s svojo turistično, glasbeno in kulinarično podobo. Obiskovalci so se lahko ves dopoldan seznanjali z pravo zakladnico etnoloških posebnosti, ki jih nudi Bela krajina in z njo reka Kolpa. Občudovali so lahko tudi običaj zelenega Jurija, ki je v Domžale prinesel pomlad. Pri predstavitvi običajev sta sodelovala folklorna in tamburaška skupina v značilnih belih belokranjskih narodnih nošah, ki delujeta v okviru Kulturno umetniškega društva Božo Račič Adlešiči. Gre za društvo z izjemno dolgo tradicijo, saj so pred kratkim obeležili 100-letnico delovanja. Na stojnicah pa so se predstavljali njihovi lokalni ponudniki kulinarike in različni rokodelci. Seveda med pestro ponudbo niso smele manjkati znamenite belokranjske pisanice.

Med prireditvijo, ki jo je povezovala Tanja Vidic sta o običajih Bele krajine in o zelenem Juriju pripovedovala direktor Javnega zavoda Krajinski park Kolpa, Boris Grabrijan in zbiralka ljudskega izročila, Dušica Kunaver.

Idejni in organizacijski vodja dogodkov na večnamenski ploščadi pri domžalski tržnici, Vido Repanšek iz Občine Domžale, je povedal, da je z izpeljano prireditvijo zelo zadovoljen, tako z vidika vsebine in ponudbe, kot samega obiska dogodka. Naslednja prireditev Dobrodošli v Domžalah bo v soboto, 17. maja 2014, ko se bo na večnamenski ploščadi pri domžalski tržnici predstavila občina Izola.

Krajinski park Kolpa
Krajinski park Kolpa se razprostira ob mejni reki Kolpi in sicer na območju med Starim trgom in Dragoši, v celoti znotraj občine Črnomelj. Glavna znamenitost Krajinskega parka Kolpa je prav gotovo reka Kolpa s svojo dolino, ki skozi območje parka večkrat spremeni svoj značaj. Na začetku obravnavanega območja med Učakovci in Vinico se dolina odpre proti osrednjemu Belokranjskemu ravniku in se spet zoži pri Podklancu. Tod Kolpa teče v bolj ali manj ozki dolini pod Ziljami in Preloko vse do Žuničev, kjer se dolina do Miličev še izraziteje zoži in tvori kanjon z visokimi, previsnimi skalnimi stenami izmenično na obeh bregovih. Tu reka naredi največji zasuk v svojem toku in potem naprej teče proti severu in severozahodu. Pri Fučkovcih se počasi začenja nižinski tok po ravninskem svetu aluvialnih nanosov, kjer se dolina najbolj razširi.

Poleg reke Kolpe in drugih pomembnih naravnih vrednot, izmed katerih so nekatere zaradi svoje naravovarstvene izjemnosti zavarovane tudi kot ožje zavarovano območje – naravni spomenik oziroma naravni rezervat ter ostalih naravovarstvenih vsebin, predstavlja pomemben element parka tudi kulturna krajina območja, prepletena s steljniki, vrtačami in gmajnami, ki jo je človek s svojim marljivim delom oblikoval in jo ohranil vse do danes.

Pomembni element parka je tudi bogata kulturna dediščina, med katero izstopajo dvori – štiristranično zaprte domačije, ki jih sestavljajo stanovanjska hiša, skedenj, hlev in na sredini dvorišče, gradovi ter številni mlini pa tudi žage ob reki Kolpi.